Jan Oblak
Sobota, 7. 9. 2019, 4.00
5 let, 3 mesece
Največja zmaga Matjaža Keka
Novi kapetan Jan Oblak ostal brez glasu in povedal več kot kadarkoli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,30
2
Jan Oblak je v 23. nastopu za Slovenijo prvič nosil kapetanski trak in je postal naslednik Bojana Jokića.
Jan Oblak po tekmi s Poljsko predstavlja največjo zmago Matjaža Keka, ki je spet dokazal, da je mojster preigravanja med besedami in dejanji. Selektor je v svojem slogu spretno rešil vse polemike okoli kapetanskega traku, s katerimi je v njegovo reprezentanco prišel edini zares pravi nogometni zvezdnik Slovenije, ki ji je lani obrnil hrbet. Zdaj se je vrnil, se preobrazil in ob tem, za zdaj začasno, kmalu pa tudi za stalno, dobil želeni kapetanski trak. Izkazal se je za zadetek v polno.
Res je. Tri točke, ki so jih Slovenci osvojili proti Poljakom in še bolj to, da so se z njim v dobri uri in pol vrnili v igro za evropsko prvenstvo 2020, pomenijo ogromno in so za Matjaža Keka velika zmaga. Po tekmi je lahko v svoji hotelski sobi na Brdu pri Kranju stopil pred ogledalo in si močno zaploskal.
Ne samo zaploskal, še pomežiknil pa si je lahko ob tem, ko se je ob 2:0 na semaforju štadiona v Stožicah spomnil, kako je rešil težavo okoli kapetanskega traku, ki je v zadnjem letu dvigovala prah v Sloveniji. Selektor se je z njo spoprijel tako, da jo je začasno zaupal edinemu "preživelemu" iz stare garde Bojanu Jokiću, ki je star 33 let in ga v reprezentanci verjetno ne bomo gledali več dolgo. Tokrat ga zraven ni bilo, ker je bil kaznovan, zato je javnost z zanimanjem ugibala, kdo je naslednji v vrsti. Cel teden je selektor govoril o 22 kapetanih, ki jih ima, in tega, kdo bo kapetan zares, ni povedal prav nikomur, kar je pomenilo, da si je do začetka tekme zagotovil popoln mir.
Ne Josip Iličić, ampak Jan Oblak, seveda, je bil tisti, ki ga je izbral. Z njim je dobil vodjo, ki vnaša mir v svoje in nemir v nasprotnikove vrste. Od prve do zadnje minute tekme se je obnašal kapetansko. Pa tudi po njej. Do zdaj je lastnik najdražjega para rok na svetu pred novinarje stopal redko in še takrat dajal vtis, da bi najraje kar ušel. Tokrat je bilo povsem drugače.
V objemu nesojenega drugega kapetana Josipa Iličića.
Najprej dolg klepet s televizijskimi slovenskimi novinarji. Potem so ga v svoje roke dobili poljski novinarji, ki so planili po njem in potrdili, da JO13 (oziroma 1, kakor hočete) velika blagovna znamka ni samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Za konec je stopil še pred gručo pišočih novinarjev in skorajda v nedogled odgovarjal v diktafone. Trajalo je že tako dolgo, da bi sam skoraj klical urednika in pogovor ponudil za sobotni intervju, pa kot sogovornik vseeno ni dajal vtisa, da je naveličan.
Odgovarjal je odločno in premišljeno. Vseskozi je v ospredje potiskal soigralce oziroma ekipo in pametno ponavljal, da je Slovenija v petek - če na glavo obrnemo in malo spremenimo znamenite besede Neila Armstronga - naredila velik korak na tekmi, a majhnega v kvalifikacijah. Med tekmo je glasno bodril soigralce in zaradi tega ostal brez glasu, a po njej povedal več kot kadarkoli.
Zamižimo na eno oko in zamašimo si eno uho. Prezrimo sporen kompromis in iz knjige slovenskega reprezentančnega nogometa iztrgajmo list iz leta 2018. Zaploskajmo torej Keku in njegovemu za zdaj nadomestnemu, skoraj pa tudi pravemu kapetanu, ki je le dobil, kar je hotel. Trak na roki in pravo Slovenijo pred očmi. Dokazal je, da je pravi kapetan in vodja. Na igrišču to tako ali tako nikoli ni bilo sporno, zdaj je tak postal tudi ob njem.
O čem je govoril Jan Oblak?
O iskrici, ki je preskočila
"Ne vem, kako naj to pojasnim, ampak mislim, da je bilo vsem na štadionu že takoj po začetku tekme jasno, da smo drugačni. Da smo pravilno pristopili k tekmi in pokazali pravo borbenost. Ne, da prej tega nismo želeli, vedno si želiš, ampak na določenih tekmah ti uspe, na določenih pa ne. Danes nam je uspelo. To je lepa popotnica za naprej, ampak do konca je še dolgo. Treba je nadaljevati podobno oziroma še bolje."
O malo dela, ki ga je imel
"Že dolgo časa se trudimo, da bi igrali tako, kot smo danes. Tokrat nam je uspelo. V obrambi smo bili dobri, v napadu pa smo izkoristili priložnosti, ki smo jih imeli. Danes smo s tem opravili res odlično. Nasprotnik ni imel možnosti. Pred tekmo smo se natančno dogovorili, kako bomo igrali, in se tega držali. Vsi smo bili eno. Na vsako žogo smo šli, kot da bi bila zadnja. Samo tako je lahko Slovenija dobra. Verjamem v nas. Verjamem v našo prihodnost. Verjamem, da smo lahko takšni tudi na naslednjih tekmah. Seveda sem najbolj vesel, če nimam dela. To pomeni, da smo vsi dobro opravili svoje delo. Da smo dobro stali na igrišču in nismo puščali pristopa. Če bi bilo tako vedno, se ne bi pritoževal. Vse je v pristopu, v borbenosti. Da smo vsi kot eno. Samo na tak način bomo lahko kaj dosegli."
O nevidnem Robertu Lewandowskemu
"Vsakega nogometaša, tudi najboljše na svetu, se da ustaviti, če igraš dobro kot ekipa, tako kot smo mi danes. Napadalci Poljske so res kakovostni, a v naši ekipi so vsi, od branilcev do napadalcev, naredili vse, da smo jih ustavili. Lahko si najboljši na svetu, a če nimaš prostora, boš težko kaj naredil. Opravili smo odlično delo. Upam, da bomo tako nadaljevali."
Slovenski igralci so odlično ustavili golgeterja Bayerna in najboljšega strelca v zgodovini Poljske Roberta Lewandowskega.
O veselju v garderobi
"Vsi smo bili zadovoljni in srečni. Ne samo igralci, ampak tudi strokovni štab, ekonom … Vsi. Toda to je trajalo le minuto, dve. Potem so se glave ohladile in začeli smo misliti že na ponedeljek. Ne sme biti evforije. Ne mi ne navijači si tega ne smemo privoščiti. Verjamem, da je ta zmaga lepa popotnica za naprej, a čaka nas še veliko dela. Na vsaki tekmi moramo igrati tako, kot smo danes. Moramo nadaljevati s takšnim pristopom. Če bo tak, bo vzdušje odlično, rezultati dobri in vsi bomo srečni."
O glasu, ki ga je izgubil
"Ravno sem razmišljal o tem, da sem izgubil glas, ker sem se moral tako dreti, saj je bilo na tribunah zelo bučno in je bilo veliko ljudi. To me veseli. Končno se je to zgodilo tudi na reprezentančni tekmi, kar pomeni, da je bilo vzdušje dobro. Soigralci me niso slišali, zato sem se moral dreti in sem izgubil glas. Želim si, da bi bilo še naprej tako oziroma še celo huje. Da bi bilo tako bučno, da ne bi mogel govoriti niti z vami. Šalim se (smeh, op. p.) Skratka, odlično vzdušje je bilo. Upam, da bo takšno tudi v ponedeljek. Glas bom pa hitro, v dnevu, dveh dobil nazaj, brez skrbi."
O dresu, ki ga je dal mlademu navijaču
"Svojih dresov ne zbiram. Mislim, da doma nimam niti enega. Raje jih podarim. Verjamem, da tistemu, ki si ga zaželi, pomeni veliko. To po tekmi z veseljem naredim."
O evforiji
"Najprej mi in potem tudi javnost ne smemo biti evforični. Res je, premagali smo Poljsko, ampak to je samo ena tekma. V nogometu se stvari spreminjajo zelo hitro, zato je treba biti vedno zbran in tak, kot smo bili mi danes. Bili smo borbeni, odločni. Če bomo taki še naprej, potem se za prihodnost ne gre bati. Iz tekme v tekmo bomo govorili. Nikoli ne veš, kaj se zgodi. Bomo videli v ponedeljek. Pred tekmo je težko govoriti. Zdaj moramo še bolj stopiti skupaj in misliti le na to, da bomo še boljši. Dobili smo velike tri točke, a zdaj moramo iti po nove tri."
Slovenski navijači so napolnili tribune štadiona v Stožicah, a med njimi ni bilo organiziranih navijaških skupin.
O odsotnosti organiziranih slovenskih navijačev
"Zagotovo organizirani navijači naredijo veliko boljše vzdušje in si želim, da se vrnejo. Ne vem, v čem je problem. Nihče ne zna pojasniti. Seveda si vsi igralci želimo polnega štadiona, odličnega vzdušja in upamo, da ga v prihodnosti bomo imeli. Slovenija je imela težave z rezultati, ne z navijači. Če smo imeli rezultate, podpora navijačev nikoli ni bila vprašljiva. Danes je bil poln štadion, vzdušje je bilo odlično. Upam, da bo tako tudi v ponedeljek. Da bo vzdušje še boljše. Da bo, ko bo igrala Slovenija, praznik nogometa."
O Igorju Benedejčiću
"Odlično je, da se je vrnil. Neverjetno, kako hitro je okreval po tem, kar se mu je zgodilo. Zelo smo veseli, da je tako. Po tekmi je selektor rekel, da je res zelo zadovoljen in srečen, ker smo zmagali tudi zanj. Neverjetno, kako hitro je okreval in se nam pridružil na treningih, v garderobi. Zelo sem vesel, da je tako. Zagotovo je dodaten impulz, ki daje ekipi moč in energijo."
Matjaž Kek je imel ob sebi pomočnika Igorja Benedejčića, ki je na veselje vseh uspešno okreval po junijski možganski kapi.
O Milivoju Novakoviću
"On je tej reprezentanci dal res zelo veliko. Veseli smo, da je zraven. Je eden iz generacije, ki je kot zadnja prišla na svetovno prvenstvo in ima veliko izkušenj. Lahko nam pomaga v določenih trenutkih. Verjamem in upam, da bodo na Nogometni zvezdi Slovenije v delo vključili še več takšnih nekdanjih igralcev, ki so nekaj naredili za slovensko reprezentanco, in jih vključili v delo z nogometaši. To je plus za vse. To je samo dobro. Res upam, da bo v prihodnosti zraven še kdo."
O tekmi z Izraelom
"Če bomo v ponedeljek pokazali, kar smo danes, potem se ne bi smeli bati za ugoden rezultat. Gremo seveda po zmago. Če ne bomo premagali Izraela, potem nam zmaga proti Poljski ne pomeni veliko. Treba je nadaljevati tako, kot smo igrali tokrat. Do konca je še precej tekem. Moramo iti tekmo po tekmo in misliti le na to, da bomo na naslednji uspešni. Samo na tak način lahko dosežemo to, česar si želimo. Uvrstitve na evropsko prvenstvo."
O podvigu Tadeja Pogačarja in Primoža Rogliča
"Preden smo šli na štadion, smo si v hotelu ogledali to veliko zmago in bili seveda navdušeni. Zagotovo je bil tudi to za nas dodaten motiv in dokaz, da tudi Slovenci nismo tako majhni in lahko naredimo tudi večje stvari. Treba je verjeti in potem to tudi dokazati. Tako kot sta fantastična kolesarja in mi na igrišču. Ampak, kot sem rekel. To je šele ena tekma. Treba je nadaljevati. Upam, da bomo prišli do cilja in dobili, česar si želimo. To pa je evropsko prvenstvo."
2