To so najbolj nenavadni in najbolj nepričakovani rezultati v zgodovini nogometa

Brazilija : Nemčija 1:7

Je sploh treba kaj napisati? Polfinale svetovnega prvenstva 2014, na katerem so Brazilci pred domačimi navijači lovili uvrstitev v veliki finale in sanjali o šestem naslovu svetovnih prvakov, prvem po letu 2002, je ponudil največjo brazilsko nogometno tragedijo, ki je v najbolj nogometni državi na svetu ne bodo pozabili nikoli.

Razpad ekipe brazilskega selektorja Luiza Felipeja Scolarija proti Nemcem, ki so pozneje z zmago po podaljških nad Argentino Lionela Messija prišli tudi do naslova svetovnih prvakov, se je zgodil v vsega šestih minutah sredi prvega polčasa. Takrat so Nemci med 23. in 29. minuto zabili neverjetne štiri gole, po manj kot pol ure igre vodili s 5:0 in Brazilcem prisolili klofuto, ki jih boli še danes.

Barcelona : PSG 6:1

Tekma, zaradi katere si je brazilski superzvezdnik Neymar pred kratkim nakopal težave pri navijačih PSG. Nogometaš, ki je takrat še igral za Barcelono, je namreč v enem izmed intervjujev rekel, da je to najljubša tekma od vseh, ki jih je odigral. Prišla je proti klubu, ki je zanj nekoliko pozneje odštel rekordnih 222 milijonov evrov odškodnine in poskrbel za naziv najdražjega vseh časov. Brazilčev odgovor bi lahko bil malce bolj diplomatski, a ko se spomnite, o čem je govoril, mu njegovih besed ne moremo zameriti.

Sportal Začetek ločitve Neymarja in PSG? Brazilec igra nevarno igro.

Osmina finala lige prvakov 2016/17 in obračun, po katerem se je zdelo po prvi tekmi vse odločeno. Barcelona je namreč v Parizu izgubila z 0:4 in bila na robu izpada. Na povratni tekmi se je vse do njenega konca zdelo, da so Katalonci že padli in se raztreščili na tla, a potem poskrbeli za enega od najbolj neverjetnih preobratov.

Po 50 minutah igre so sicer vodili s 3:0 in bili blizu preobrata, a ko je v 62. minuti Edinson Cavani znižal zaostanek Parižanov na 1:3, so katalonski nogometaši za napredovanje potrebovali vsaj tri gole. Vse do 88. minute niso dosegli niti enega, potem pa … Eksplozija! V 88. minuti je prav Neymar zadel za 4:0 in v 91. povišal še na 5:1 z enajstih metrov, globoko v sodnikovem dodatku, v 95. minuti, pa je s šestim golom za norijo na Camp Nouu poskrbel Sergi Roberto. Nepozabno …

PSV Eindhoven : Feyenoord 10:0

Si predstavljate derbi med Olimpijo in Mariborom, ki bi se končal z rezultatom 10:0 v korist enega ali drugega? Verjetno težko, ampak vseeno – poskusite. Vam je uspelo? No, zdaj pa to pomnožite še z vsaj deset in dobili boste to, kar se je leta 2010 zgodilo na Nizozemskem.

Takrat sta se v 10. prvenstvenem krogu nizozemske prve lige v enem največjih derbijev tamkajšnjega nogometa v Eindhovnu udarila tamkajšnji PSV in Feyenoord iz Rotterdama. PSV je bil takrat na prvenstveni lestvici tretji, medtem ko je Feyenoord sezono začel zelo slabo in bil šele deseti. Morda so gostje mislili, da bi lahko v Eindhovnu prejeli tako potrebno injekcijo pred nadaljevanjem sezone, a dobili so vse kaj drugega.

"Danes smo spisali najbolj črno stran v klubski zgodovini," je po tekmi, v kateri so njegovi nogometaši v drugem polčasu prejeli kar osem golov, govoril Mario Been, trener Feyenoorda, ki je v letih 1974 in 2002 zmagal v pokalu UEFA oziroma ligi Europa. Takrat so nogometaši iz Rotterdama na nov naslov prvaka, ki so jih pred tem osvojili 14, čakali od leta 1999, po takšnem polomu pa se je zdelo, da ga sploh nikoli ne bodo dočakali. Pa so ga. Ne sicer v tisti sezoni, ki so jo potem končali na četrtem mestu, ampak pred dvema letoma, leta 2017.

Zaragoza : Real Madrid 6:1

Eden od najhujših porazov v zgodovini od vseh, ki jih je doživel najuspešnejši nogometni klub na svetu. Real Madrid je februarja 2006 v prvi polfinalni tekmi španskega pokala gostoval pri Zaragozi, ki je imela takrat sicer zelo spodobno ekipo, a še zdaleč ne takšne, da bi sploh kdo pričakoval to, kar se je potem na štadionu La Romareda tudi zgodilo. Po manj kot 20 minutah je na semaforju pisalo že 3:0, na koncu pa kar 6:1 po zaslugi kar štirih golov poznejšega asa milanskega Interja, Argentinca Diega Milita in dveh golov Brazilca Evertona.

Da bi bila Zaragoza lahko peklenski nasprotnik, so Milito in soigralci pokazali nekaj dni pred tem, ko so ob zmagi nad Betisom s 4:3 v prvenstvu zabili kar štiri gole v prvih 12 minutah igre, a da se bo zgodilo kaj takega, si ni upal pomisliti nihče. Sploh ne, ko je pogledal na začetno enajsterico, ki jo je v igro poslal takratni trener Reala Juan Ramon Lopez Caro. Brazilec Ronaldo, Roberto Carlos, Sergio Ramos, Robinho, Jose Maria Guti, Michel Salgado, pozneje je na igrišče vstopil tudi Zinedine Zidane. Ne ravno slaba ekipa, mar ne?

Na povratni tekmi bi Real skoraj prišel do preobrata, zmagal je namreč s 4:0, a za napredovanje v finale vseeno ostal za gol prekratek. V finalu potem Zaragoza, ki je tisto prvenstveno sezono končala šele na 11. mestu, ni prišla do lovorike. Z Espanyolom je izgubila kar z 1:4 …

Real Madrid : Barcelona 2:6

Spet Real in spet na "napačni" strani rezultata. Prvenstvena sezona 2008/09 je šla h koncu, ko je Barcelona v 34. krogu gostovala na Santiagu Bernabeu in imela pet točk prednosti pred Realom. Madridčani, ki so sezono pred tem naslov prvaka osvojili s kar 18 točkami naskoka pred velikim tekmecem iz Barcelone, so bili prepričani o zmagi, zmage na preostalih štirih prvenstvenih tekmah in hud boj za nov naslov do konca sezone, potem pa …

Potem se je zgodilo tole: Real je z golom Gonzala Higuaina v 14. minuti celo prišel do vodstva, a so pozneje Lionel Messi, Thierry Henry in druščina še do konca prvega polčasa zadeli trikrat. Na začetku drugega dela igre je Sergio Ramos zadel za 2:3 in Realovim navijačem prinesel nekaj upanja, a že nekaj minut pozneje je na semaforju enega od najbolj kultnih nogometnih štadionov na svetu pisalo 1:4, še nekaj deset minut pozneje, ko je sodnik označil konec tekme, pa 2:6.

To je bil poraz, po katerem se Real, na klopi katerega je sedel Juande Ramos, ni mogel pobrati. Do konca sezone namreč ni osvojil niti točke več. Izgubil je proti Valencii, Villarrealu, Mallorci in Osasuni, sezono pa končal potolčen. Je treba dodati, da je po njenem koncu zamenjal trenerja?

Deportivo La Coruna : Milan 4:0

Deportivo La Coruna je bila takrat odličen klub, ki je imel tudi evropske ambicije, a v obračunu s takrat šestkratnim evropskim prvakom, ki je najboljši v Evropi postal tudi sezono pred tem, Špancem možnosti za napredovanje iz tega para četrtfinala lige prvakov ni dalo prav veliko poznavalcev. Sploh ne po tem, ko so Milančani s sanjsko zasedbo (Kaka, Andrij Ševčenko, Cafu, Clarence Seedord, Paolo Maldini, Manuel Rui Costa, Alessandro Nesta, Gennaro Gattuso, Filippo Inzaghi, Fernando Redondo, Andrea Pirlo …) na prvi tekmi pred domačimi navijači vodili s 4:1.

Potem pa se je na Riazorju zgodilo nepredstavljivo. Deportivo, pri katerem je bilo prav tako nekaj odličnih nogometašev, a niti približno ne tako zvenečih imen kot pri Milanu (Diego Tristan, Lionel Scaloni, Mauro Silva, Walter Pandiani, Djalminha, Juan Carlos Valeron, Pedro Munitis …), so slovitim gostom iz Milana že v prvem polčasu nasuli tri gole, prejeli pa nobenega. V drugem delu igre so zadeli še enkrat, zmagali s 4:0 in se veselili uvrstitve v polfinale. Tam so bili potem veliko manj strelsko razpoloženi. Na dveh tekmah proti Portu niso zadeli niti enkrat. Portugalci so enkrat in se uvrstili v finale, v katerem so osvojili evropski naslov.

Manchester United : Arsenal 8:2

Začetek sezone 2011/12 angleške premier lige je za navijače Arsenala minil predvsem v znamenju spraševanja, kako se bodo Londončani znašli brez dveh pomembnih nogometašev, ki sta klub zapustila tistega poletja, Cesca Fabregasa in Samirja Nasrija. Na odgovor jim ni bilo treba čakati prav dolgo.

Že v 3. krogu je ekipa Arsena Wengerja gostovala na štadionu enega od največjih tekmecev Manchester Uniteda in doživela enega od najtežjih porazov v svoji zgodovini. Old Trafford so Londončani zapustili potolčeni, izgubili so z 2:8. Zanimivo pa je, da rezultat te tekme ne sovpada razmeram, ki so vladale na igrišču. Manchester United je imel namreč 25 strelov proti nasprotnikovim vratom, medtem ko so jih imeli gostje 20, statistika kotov pa je celo govorila v korist hudega poraženca, a potem se je, kot bi rekel Zlatko Zahović, "zgodil nogomet".

V tisti sezoni je bil Arsenal potem na koncu tretji, medtem ko je Manchester United pristal na drugem mestu in po dramatičnih zadnjih sekundah sezone naslov izgubil v zadnjem krogu. Razveselil se ga je Manchester City.

Manchester United : Manchester City 1:6

Spet Manchester United in spet sezona 2011/12, ki se je končala na najbolj možen dramatičen način, ko je Manchester City v zadnjih minutah zadnjega kroga sezone zabil dva gola in prišel do tako težko pričakovanega naslova angleškega prvaka. Osvojil ga je tudi zaradi tega, kar se je zgodilo na začetku sezone.

Oktobra 2011 so nogometaši Manchester Cityja v 11. prvenstvenem krogu gostovali pri Manchester Unitedu, ki je sezono pred tem naslov prvaka pod vodstvom sira Alexa Ferugsona osvojil z devetimi točkami prednosti. Toda tokrat je legendarni Škot doživel enega hujših porazov od vseh, ki jih je v desetletjih dela na Old Traffordu izkusil, in izgubil z 1:6. "To je tekma, v kateri so prvič udarili petrodolarji," so takrat pisali angleški mediji in seveda mislili na bogate arabske lastnike, ki so vstopili v Manchester City in poskrbeli, da na drugi strani Manchestra denar ni bil več težava.

Pa še to, pod eno najbolj odmevnih zmag v klubski zgodovini Cityja se je podpisal Italijan Roberto Mancini, medtem ko je bil z dvema goloma in napisom na majici Why always me? (zakaj vedno jaz, op. p.) v središču pozornosti njegov rojak Mario Balotelli.

Liverpool : Bešiktaš 8:0

V 4. krog skupinskega dela lige prvakov je Bešiktaš prišel s tremi točkami, ki jih je krog pred tem nepričakovano osvojil po zmagi nad Liverpoolom pred domačimi navijači z 2:1. Turki so na Anfield prišli zelo optimistični in verjeli, da lahko evropskemu velikanu ukradejo vsaj točko, če ne celo dveh, po koncu tekme pa s sklonjenimi glavami zapuščali štadion in se opravičevali za sramoto.

Liverpool, za katerega je na čaroben večer Izraelec Yossi Benayoun zadel trikrat, dvakrat sta se med strelce vpisala Ryan Babel in Peter Crouch, en gol pa je prispeval legendarni Steven Gerard, je v prvem polčasu zadel dvakrat, potem pa v drugem delu igre povsem ponižal tekmeca. Zmagal je z 8:0 in poskrbel za rezultat, ki je ne glede na to, da ni zmlel kakšnega od največjih evropskih klubov, močno odjeknil v nogometnem svetu.

Liverpool je potem v tisti sezoni prišel do polfinala lige prvakov, v katerem je po dramatičnem razpletu (1:1 doma in 2:3 poraz po podaljških v gosteh) izpadel proti Chelseaju. Bešiktaš se je od tekmovanja poslovil po skupinskem delu, v katerem je v skupini, v kateri sta bila še Porto in Marseille, ob koncu pristal na zadnjem mestu.

Monaco : Deportivo La Coruna 8:3

Še ena "osmica", ki se je zgodila v skupinskem delu lige prvakov, in sicer v sezoni 2003/04, v kateri sta se udarila poznejša presenetljiva polfinalista tekmovanja. Monaco je imel po treh krogih šest točk, medtem ko je Deportivo v Francijo prišel z eno več. To je bil dvoboj za napredovanje v skupini (v njej sta bila še PSV Eindhoven in AEK), od katerega smo pričakovali tesen obračun do zadnje minute, dobili pa vse kaj drugega.

Monaco je zmagal s kar 8:3, blestel pa je predvsem legendarni Hrvat Dado Pršo, ki je zabil kar štiri gole in poskrbel za tekmo kariere. Legendarni Hrvat je potem blestel tudi v nadaljevanju sezone, v kateri so Monačani pod vodstvom Didierja Deschampsa prišli vse do finala, v katerem so z 0:3 izgubili proti Portu. Ta je v polfinalu s skupnih 1:0 izločil prav Deportivo …