konferenčna liga
Torek, 9. 12. 2025, 4.00
0 minut
Goran Cvijanović o dvoboju Rijeka - Celje
Kek ga je povabil na Reko, nato je navdušil Hrvate z norim evrogolom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,07
Goran Cvijanović bo s posebnim zanimanjem spremljal četrtkovo srečanje med Rijeko in Celjem.
Pred četrtkovim evropskim spopadom v konferenčni ligi med Rijeko in Celjem smo pocukali za rokav enega izmed zgolj treh slovenskih nogometašev, ki so v karieri nosili dres obeh klubov. Gorana Cvijanovića, aktualnega selektorja slovenske reprezentance do 16 let, na Reko in njegovega takratnega trenerja Matjaža Keka vežejo posebni spomini, nenazadnje je postal tudi rekorder hrvaškega prvenstva, danes 39-letni Primorec pa je pozneje v karieri občutil tudi to, kako je biti nogometaš Celja, ko klub prevzamejo bistveno manj sposobni investitorji od zdajšnjih, ki Albertu Rieri in druščini zagotavljajo prvovrstne pogoje.
Rijeka in Celje. Victor Sanchez in Albert Riera. Armada in Celjski grofje. Hrvaški prvak si lahko v četrtek z zmago že zagotovi preboj v izločilni del, slovenski pokalni zmagovalec, ki je v tej sezoni razred zase v 1. SNL, pa bi lahko z novim podvigom napravil morda že odločilen korak k uresničitvi drznega, a še kako uresničljivega načrta. Celjani so namreč na odlični poti, da se uvrstijo med osem najboljših v ligaškem delu konferenčne lige, s tem pa bi si že zagotovili imeniten uspeh, neposreden preboj v osmino finala.
Victor Sanchez in Albert Riera se bosta v četrtek spopadla na stadionu Rujevica.
Kako se bo torej v četrtek zvečer razpletel težko pričakovani hrvaško-slovenski klubski spopad, ki bo potekal v znamenju obračuna starih španskih znancev, nekoč nogometašev evropskih velikanov?
To še kako zanima tudi Gorana Cvijanovića, enega izmed treh slovenskih nogometašev, ki so v karieri oblekli tako dres Celja kot tudi Rijeke. S tem se lahko pohvalita le še Sebastjan Cimirotič in Roman Bezjak, seveda pa ne gre pozabiti niti trenerja Simona Rožmana, ki je vodil oba kluba.
Riera vztraja pri svojem slogu, Sanchez pa se prilagaja
Goran Cvijanović je aktualni selektor slovenske izbrane vrste do 16 let.
Cvijanović, ki se zadnja leta dokazuje kot selektor mlajših reprezentančnih selekcij, s katerimi meša štrene velesilam, bo kot trener s posebnim zanimanjem spremljal zlasti španski spopad med Sanchezom in Riero.
"Gojita drugačen način nogometa. Riera vztraja pri svojem slogu, Sanchez pa se prilagaja in išče slabosti tekmeca. Zanimivo bo spremljati zlasti uvodnih 20 minut. Igrišče na Rujevici je specifično, Armada, navijači Rijeke, pa znajo ustvariti izjemno vzdušje. Rujevica je resda manjši stadion, a bi lahko bil v četrtek povsem poln. Na njem bo zagotovo zelo glasno," nam je pojasnil 39-letni Primorec, ki je na vrhuncu igralske kariere večkrat oblekel tudi dres članske slovenske reprezentance, pred odhodom na Reko pa si v Mariboru priboril častitljiv status igralca, saj je za vijolice zbral kar 200 nastopov, dosegel pa 35 zadetkov.
Za NK Maribor je zbral kar 200 nastopov in se štirikrat zapored veselil državnega naslova.
V Ljudskem vrtu je pridobil bogate izkušnje, odigral tudi ogromno evropskih tekem, tako da dobro ve, kako močno bi lahko Celjani pogrešali nekaj pomembnih prvokategornikov, če ti ne bodo mogli nastopiti na Reki.
"Pred tekmo bi kakšen odstotek ali dva prednosti dal Rijeki. Na primer 51:49. Zdi se mi, da se ji dviga forma, Celjanom pa se bo zagotovo poznala odsotnost kapetana Karničnika, enega ključnih igralcev. Ker pa sta vprašljiva tudi Nieto in Kovačević, bi se lahko Celju poznalo še to," se zaveda, da v teh tednih Albertu Rieri ni lahko, saj so se poškodovali številni nosilci igre. V četrtek bo sicer kot Slovenec stiskal pesti za Celjane.
Igral pred desetimi leti, počuti pa se, kot da bi bilo včeraj
Goran Cvijanović je v dresu Rijeke zbral 27 nastopov.
Kakšna je sploh njegova zgodba z Rijeko? Začela se je leta 2014. Takrat je Matjaž Kek že osvojil srca ljubiteljev nogometa na Kvarnerju. Leto poprej je Rečane prek bogatega Stuttgarta popeljal v ligo Europa. Evropske uspehe je dosegal tudi v naslednji sezoni. Takrat je iz Maribora pripeljal tudi rojaka Cvijanovića, Rijeka pa se je znova uvrstila v skupinski del lige Europa. Tokrat prek Šerifa iz Tiraspola.
"Na Reko me vežejo lepi spomini. Ne bom rekel, da so bili fenomenalni, a vseeno sem doživel marsikaj lepega. Rad se vračam na Reko. Takrat smo igrali še na starem stadionu Kantrida. To poletje sem ga po dolgem času obiskal in gledal z vrha ceste. Na plano so privreli spomini, sploh nisem mogel verjeti, kako hitro je minil čas. Za Rijeko sem igral pred desetimi leti, počutil pa sem se, kot da bi bilo včeraj," se je slovenski zvezni igralec malce zamislil, ko je sredi vročega poletja vrgel oko na Kantrido, enega najbolj kultnih in nenavadnih stadionov v tem delu Evrope, in obujal spomine na svoje predstave v dresu Rijeke.
Najzaslužnejša oseba za njegov prihod na Reko je bil Matjaž Kek. Pred tem je Cvijanović z Mariborom osvojil vse, kar se je osvojiti dalo. Vsaj v Sloveniji. Redno je nastopal tudi v Evropi, ko pa je po štirih zaporednih državnih naslovih oznanil željo po odhodu, je pristal v mariborski B-ekipi. Tako je odhod postal skoraj neizogiben, nekdanji slovenski selektor pa se je razveselil prihoda rojaka, ki je pred tem vrsto let izstopal v zvezni vrsti vijolic.
Še danes je rekorder hrvaškega prvenstva
Zanimivo je, da je Cvijanović v sezoni 2014/15 na Hrvaškem in v Evropi zbral 27 nastopov, dosegel pa le en zadetek. Je pa bil tisti, pod katerega se je podpisal, vseeno nekaj nevsakdanjega. Z njim je navdušil Hrvate. Na srečanju proti Zadru (6:1) je namreč vstopil v igro v 79. minuti, le šest minut pozneje pa dosegel gol v slogu Milenka Ačimovića po sanjskem lobu s skoraj sredine igrišča. Cvijanović, ki je z evrogoli razvajal že navijače Maribora, je tako poskrbel za še enega v vrsti čarobnih zadetkov, ki jih je zelo težko ponoviti.
Nepozaben evrogol s sredine igrišča je dosegel na srečanju med Rijeko in Zadrom (6:1) na Kantridi.
"Dosegel sem ga s sredine igrišča. To je bil moj prvi zadetek, dosežen 14 dni po prihodu. Če se ne motim, sem v hrvaškem prvenstvu še vedno rekorder po oddaljenosti, s katere je bil dosežen zadetek. Takrat smo imeli zelo močno ekipo. V napadu je bil Kramarić, igrali so še Leovac, Tomečak, Moises, Mitrović … Vsi reprezentanti. V Evropi smo imeli smolo pri žrebu in pristali v skupini, ki je bolj spominjala na ligo prvakov. Igrali smo s Sevillo, Feyenoordom in Standardom. A ekipa je rasla in napredovala," je opazoval postopen kakovostni dvig Rijeke. Ko je zapustil Reko, to je storil zaradi prevelike konkurence, saj so v spomladanskem delu dobivali prednost igralci, za katere je eden največjih hrvaških klubov plačal večjo odškodnino, je tako zapravil priložnost, da bi sodeloval pri poznejšem zgodovinskem uspehu.
Želel si je igrati več, zato je zapustil Rijeko
Matjaž Kek si je na Reki zgradil ogromno priljubljenost.
S trenerjem Kekom je imel vselej korekten odkrit odnos. "V prvi polovici sezone sem igral na praktično vseh tekmah. Bilo je res dobro. Zadetkov nisem dosegal veliko, saj sem imel drugačno vlogo v ekipi od tiste v Mariboru. Bil sem bolj defenzivno naravnan. S trenerjem Kekom sva se veliko pogovarjala tudi po tem, ko sem začel igrati manj. Odkrito in zelo korektno. Takrat sem bil v najboljših letih. Želel sem si igrati več, zato sem raje zapustil klub," bi lahko v bistvu podaljšal pogodbo z Rijeko, a se je odločil drugače. Izbral je nekoliko eksotično, a donosno ponudbo iz Kuvajta, nato pa se čez poldrugo leto vrnil v domovino. V knežje mesto.
Ko je Kek leta 2017 s pomočjo dveh slovenskih nogometašev (Roman Bezjak in Matic Črnic) Rijeko popeljal do dvojne hrvaške krone, je bil Cvijanović takrat – kakšna igra usode, če upoštevamo bližajoč se četrtkov evropski spektakel na Rujevici – ravno nogometaš Celja.
Rijeka je leta 2017 pod vodstvom Keka uresničila dolgoletne sanje navijačev in prvič postala hrvaški prvak.
"Ko sem igral za Rijeko, smo imeli največje težave zaradi pomanjkanja dobrih pogojev za trening. Ko so zgradili Rujevico, mene ni bilo več v klubu," je ravno zgrešil obdobje selitve iz Kantride v moderno trenažno središče s pogledom na morje. Osrednji stadion sprejme okrog osem tisoč gledalcev, na njem pa bo v četrtek gostovalo Celje.
Razlika velika kot dan in noč
In še zanimivost. Cvijanović je lani pred Eurom 2024 sodeloval s Kekom, saj je opravljal določene naloge pri analizi priprav tekmecev za slovenski strokovni štab, z nekdanjim trenerjem pri Rijeki pa imata skupnega tudi to, da sta oba rojena 9. septembra. "Na isti dan ima rojstni dan tudi Luka Modrić," je pripomnil Goran, ki se je leta 2016 po neuspešni epizodi v Kuvajtu, kjer je prišlo do težav, odločil za vrnitev v Slovenijo. Sprejel je ponudbo Celja.
Goran Cvijanović je v sezoni 2016/17 nosil dres celjskega kluba. Njegov takratni soigralec je bil tudi Rudi Požeg Vancaš.
"Takrat so bili prvič investitorji celjskega kluba Ukrajinci. To so bili začetki, trener je bil Igor Jovičević, pa vemo, kje je danes (nekdanji otrok zagrebškega Dinama je pozneje treniral Šahtar Doneck, danes pa je trener poljskega Widzew Lodz, op. p.). To je bila turbulentna sezona, v kateri nam je le malo zmanjkalo do Evrope," je imel opravka z ukrajinskimi investitorji, ki so bili na bistveno slabšem glasu od zdajšnjih ruskih.
"Tu sploh ni primerjave. Razlika med Celjem iz leta 2016 in današnjim je velika kot dan in noč. Zdajšnji investitorji so vztrajali. Vztrajali so pri prihodih slovenskih igralcev ter dodatnih tujcev. Ni se zgodilo, da bi vztrajali le pol leta ali leto, kot se je rado dogajalo v Sloveniji. Tisto sezono, ko sem igral za Celje, so se investitorji umaknili. Moja sezona v Celju ni bila najboljša, na koncu pa smo si podali roke in smo še danes v korektnem stiku. Klub je šel na nižje obrate, sam pa sem odšel na višje, saj sem nadaljeval kariero na Poljskem," se je po Celju preselil v vrste Korone.
Opozarja na kakovost Fruka
Goran Cvijanović je s Celjani v sezoni 2016/16 osvojil peto mesto.
Kar se tiče zdajšnjih investitorjev v mestu ob Savinji, podpira takšno vrsto sodelovanja, s pomočjo katerega so Celjani zgradili tako močno ekipo, da so v tej sezoni razred zase v 1. SNL, v Evropi pa so si že zagotovili napredovanje po treh krogih.
Kaj pa imata skupnega Celje iz časov, ko je še igral v knežjem mestu in aktualno Rierovo četo? Skupni imenovalec v igralskem kadru je Rudi Požeg Vancaš. S Cvijanovićem si je delil slačilnico v Celju, v četrtek pa bo kandidiral za nastop na Reki. Samozavest mu je utrdil zadetek v 1. SNL na sklepnem dejanju jesenskega dela proti Primorju (4:1).
Cvijanović je selektor slovenske reprezentance do 16 let. Spomladi se je z njo spogledoval z zgodovinskim uspehom, do senzacionalne uvrstitve na svetovno prvenstvo mu je zmanjkala le točka.
Pri Rijeki si služi nogometni kruh tudi slovenski reprezentant Dejan Petrovič.
V četrtek na Reki pričakuje pester nogometni večer, glede nogometašev Rijeke pa poleg slovenskega reprezentanta Dejana Petroviča izpostavlja zlasti napadalca Tonija Fruka, ki je nedavno poteptal splitski Hajduk, izkazal pa se je tudi na zadnji tekmi proti Vukovarju. Dobro pa je šlo tudi Celjanom. Riera je v nedeljo spočil nekaj boljših igralcev, njegovi varovanci pa so s 4:1 ugnali Primorje.
Ustvarjeni so torej vsi pogoji za atraktivno nogometno predstavo na Rujevici. V živo jo bo spremljal tudi Cvijanović, eden izmed le treh slovenskih nogometašev, ki so v karieri nosili dres obeh klubov.
