Nedelja, 10. 3. 2024, 8.00
1 mesec, 2 tedna
Dejan Vokić
Slovenec, ki je užival v Italiji, a je bilo žal konec idile
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,62
Dejan Vokić je 27-letni slovenski napadalno nastrojen zvezni igralec, ki je v zadnjih letih nastopal v številnih italijanskih klubih (Benevento, Pescara in Pordenone), nato pa se lani vrnil v domovino.
Ni ne prvi ne zadnji slovenski nogometaš, ki se je po daljšem obdobju dokazovanja v tujini vrnil v domovino. Udobje italijanske druge lige je zaradi višjih sil zamenjal za finančno manj privlačno realnost 1. SNL, v kateri mu z Radomljami grozi krčevit in stresen boj za obstanek. Vseeno pa je Dejan Vokić prepričan, da je storil prav. To, da znova uživa v nogometu, je nakazal pred dnevi, ko je mlinarjem do pokalne senzacije v Ljudskem vrtu pomagal z drzno panenko. Zadetek je proslavil s prav posebno gesto, o kateri se je z veseljem razgovoril za Sportal. Povedal pa je še marsikaj več.
Med tednom sta v osmini finala pokala nepričakovano obstala Maribor in Olimpija. Eden izmed tistih, ki so najbolj zaznamovali presenetljiv razplet v pokalnem tekmovanju, je prav gotovo Dejan Vokić. 27-letni povratnik v 1. SNL, ki nosi dres Radomelj, jo je pošteno zagodel svojemu nekdanjemu klubu Mariboru. Vijolice so dolgo časa vodile z 1:0, nato pa je pokal pokazal svojo značilno nepredvidljivo plat. V 79. minuti je sodnik pokazal na belo točko za goste, odgovornost za izvedbo pa je prevzel prav Vokić.
Vokić je z Mariborom v preteklosti ustvaril posebno vez. Je nekdanji up štajerskega nogometnega ponosa. Pred desetletjem se je v mesto ob Dravi preselil kot golobradi mladenič iz ljubljanskega Brava, a mu nato pri vijolicah ni uspela odmevnejša kariera. Zaradi pomanjkanja igralnih minut in preskromnega doziranja izkušenj se je zato raje podal drugam. Sprva v Triglav, nato pa v tujino. Sprva na Poljsko, pozneje v Italijo. Tam je preživel skoraj pet let, v tej sezoni pa je zaradi višjih sil napočil čas za povratek v domovino.
Izbral je panenko in spravil Maribor v slabo voljo
Radomljani so do 79. minute v Ljudskem vrtu zaostajali z 0:1, nato pa je sledil preobrat.
Usoda je hotela, da je najpomembnejši zadetek, odkar se je vrnil v Slovenijo, dosegel na stadionu, kjer si je tako trudil pridobivati zaupanje v očeh trenerjev Maribora, a bil pri tem bolj ali manj neuspešen. V Ljudskem vrtu, ki ga pozna odlično, je v 79. minuti, ko je sodnik pokazal na belo točke za Radomlje, verjel, da bo kos nalogi. Samozavestno je izbral ''panenko'', znamenit strel, v katerem izvajalec tako spodkoplje žogo, da ta potuje proti mreži v elegantnem loku in zelo pogosto prevara vratarja. Takšni zadetki so atraktivni, a znajo tudi parati živce trenerjem in soigralcem, saj so zelo drzni.
Če vratar prebere namero izvajalca, tako kot je denimo Matevž Vidovšek lani v nepozabnem finalu pokala v Celju storil takratnemu članu Maribora Hrvatu Marku Toliću, potem nogometašu, ki je tako zapravil 11-metrovko, ni najlažje pri srcu. Vokiću je, čeprav je vratar Maribora Menno Bergsen uganil stran, le uspelo s panenko zatresti mrežo. Izenačil je na 1:1, nato pa je njegov soigralec Brazilec Caio da Cruz v izdihljajih srečanja z izjemnim zadetkom s prostega strela popeljal mlinarje v četrtfinale! Maribor je prejel krut udarec. Še nekaj časa bo moral počakati na jubilejno deseto pokalno lovoriko, med najboljših osem v pokalu so se uvrstile Kalcer Radomlje.
Čudi ga, zakaj panenko doživljajo tako negativno
Trener Maribora Ante Šimundža je v tej sezoni pričakoval boljšo uvrstitev vijolic v pokalnem tekmovanju, a je v osmini finala naletel na nepričakovan poraz proti Radomljam.
Po zmagi Radomljanov v Ljudskem vrtu je bilo veliko govora o panenki. ''Panenka? Čudi me, zakaj je ta strel v nogometnem svetu sploh opevan tako negativno. To je vendarle le eden izmed načinov, kako doseči zadetek. V njem ne prepoznam nespoštljivega odnosa do vratarjev. Je le način izvajanja, kako prevarati vratarja,'' se je v sredo pri izvajanju najstrožje kazni odločil za panenko. In tega ni storil prvič v karieri.
Po tej tekmi je prišel še toliko bolj do spoznanja, kako ti nogometni bog včasih nekaj da, včasih pa vzame. ''Decembra mi je vratar Maribora Jug ubranil dve lepi priložnosti. Zdaj je branil Nizozemec Bergsen in pri izvajanju kazenskega strela šel v pravo smer, a sem mu le zatresel mrežo,'' si je pošteno oddahnil, ko je zagledal žogo v mreži.
Maja bo postal novopečeni očka
Zadetek je proslavil tako, da je žogo skril pod dres in jo nežno potrepljal. To je bil več kot očiten znak, da bo kmalu zibal. ''To je bilo namenjeno moji hčerki. Maja pričakujemo punčko, to bo moja prvorojenka. To sem želel izpostaviti. Zadetek sem dosegel že pred nekaj tedni proti Olimpiji, a sem takrat z 0:3 znižal le na 1:3. Zato sem čakal na boljšo priložnost, da bi tako proslavil zadetek,'' je ocenil, kako na tekmi proti zmajem ne bi bil najbolj primeren trenutek za takšno slavje. Proti vijolicam je bil in to še toliko slajši, saj so Radomljani po izenačenju dobili zalet, nato pa v izdihljajih srečanja prek Brazilca Caia Da Cruza dokončno matirali Mariborčane in izločili enega izmed največjih favoritov za osvojitev pokalne lovorike.
''Ob tej priložnosti bi rad pohvalil naše navijače. Marsikateri klub, pa ne govorimo tukaj o številkah, bi si želel takšne navijače, ki hodijo s teboj na tekme. Tudi na gostovanja. V tem trenutku smo v malce slabšem položaju, a so vedno prisotni. Zahvaljujem se jim iz srca. Upam, da jim bomo na naslednjih tekmah znali vrniti,'' se je Dejan Vokić javno zahvalil navijaški skupini Mlinarji za podporo in pomoč.
''V mislih smo se že pripravljali na podaljšek, nato pa takole zadeli. To je prekrasen občutek, ko veš, da si dal gol v zadnjih sekundah in je tekme takoj po tem konec. Zmago smo proslavili v slačilnici, že ob vrnitvi domov pa si dopovedali, da je treba iti naprej brez pretirane evforije, saj prihaja Rogaška,'' se je hitro osredotočil na nov cilj.
Na obdobje pri Mariboru ima lepe spomine
Ne razmišlja o tem, ali Radomlje postopno zamenjati s katerim izmed boljšim slovenskim klubom ali se ponovno potegovati za odhod v tujino. ''Ne, razmišljam le o tem, da delam tako, kot je treba, in sem vsak dan boljši."
Po tekmi tako ni veliko razmišljal o svojem zadetku. ''Bolj kot zadetek mi je bilo pomembno, da smo premagali Maribor. Da smo se dvignili kot klub, saj smo bili v slabem obdobju,'' je bil najbolj vesel zmage, ki so jo Radomljani potrebovali za dvig samozavesti. Zadnji neuspehi v prvenstvu so jo namreč pošteno načeli. Pojavili so se že dvomi, ali si bo zasedba, ki ji poveljuje Oliver Bogatinov, sploh uspela zagotoviti obstanek.
V nogometu radi rečejo, da takrat, ko nekdo doseže zadetek proti nekdanjemu klubu, prevlada zakon bivšega. Je bilo tako tudi v primeru Vokića? Kot mlademu igralcu se mu ni uspelo dokazati v članski ekipi. Zbral je bistveno manj nastopov od želene kvote. In to ravno v obdobju, ko je Maribor pomenil ogromno tudi v Evropi. ''Na to obdobje imam lepe spomine. To so bili najboljši časi Maribora. Na to, kaj vse bi še lahko naredil, se ne bi več oziral. Bilo je tako, kot je bilo, moja kariera se je nadaljevala po drugi poti,'' ni hotel veliko govoriti o obdobju, ki ga je prebil na stadionu pod Kalvarijo. Leta 2018 je nato zapustil mesto ob Dravi, se odpravil h kranjskemu Triglavu, nato pa po dobrih predstavah v 1. SNL odšel na Poljsko.
Prelomnica sezone v Rogaški Slatini?
Pred nekaj tedni je zatresel tudi mrežo Olimpije.
Evforija Radomljanov po presenetljivi zmagi v Mariboru ni trajala vsepovprek. Razlog je več kot očiten. ''Ta zmaga je sladka in zelo pomembna, saj nismo premagali kogarkoli. To je lepa popotnica za naprej, a jo je treba čimprej pozabiti. Z glavo smo že na nedeljski tekmi v Rogaški Slatini, to bo morda prelomnica sezone,'' se vneto pripravlja na derbi začelja, na katerem bi lahko Radomljani v primeru poraza v Rogaški Slatini, nedeljska matineja se bo začela že ob 13. uri, padli na zadnje mesto. To bi bil velik udarec za mlinarje.
Le dan po tekmi z Rogaško sledi ponedeljkov žreb četrtfinala pokala. Zaveda se, da so Radomlje od zgodovinske lovorike in Evrope oddaljeni le še tri korake. Preboj mlinarjev med osem je še toliko bolj vreden, saj so imeli smolo pri žrebu in že na začetku tekmovanja izločili Bravo. ''Gremo naprej, korak po korak. Tudi v prvenstvu, kjer si želimo zagotoviti obstanek. Pokal pa lahko predstavlja češnjo na torti. Vse, kar bo več od tega, kar smo naredili do zdaj, bo le še dodaten uspeh,'' vstopa v nadaljevanje sezone z jasnim ciljem, da Radomljam pomaga do obstanka v prvi ligi. Vse drugo, kar bi lahko dosegli, pa bi se lahko zapisalo v zgodovino kluba.
Rogaška je v tej sezoni trn za Radomljane
Danes bo v Rogaški Slatini potekal obračun za deveto mesto 1. SNL.
Kaj se dogaja v tej sezoni z Radomljani, da so tako skromni na ''domačih'' tekmah, ki jih igrajo v Domžalah? ''O tem se veliko pogovarjamo. Ne vem, zakaj smo v gosteh tako uspešnejši. V Domžalah je dobro pripravljeno igrišče, eno najboljših v ligi. Verjetno leži razlog v glavah. To moramo spremeniti,'' se nadeja boljših domačih rezultatov v nadaljevanju sezone.
Radomlje so torej nevarnejše v gosteh, a jih tokrat čaka tekma v Rogaški Slatini, kjer so črno-beli v letu 2024 nepremagljivi. ''Z Rogaško smo v tej sezoni igrali dvakrat. Enkrat smo remizirali, drugič izgubili. In to doma,'' opozarja, kako neugodni znajo biti drugoligaški prvaki za Radomljane.
Zaradi neugodne poškodbe je bil odsoten kar osem mesecev
Zaradi poškodbe aduktorja, ki je počil med izvedbo prostega strela, nato pa je v njem zazijala pet centimetrov velika luknja, je opravil preglede v Italiji, šel celo na Finsko, na koncu pa se specialisti v belem niso odločili za operativni poseg. Na nogomet je moral vseeno pozabiti za osem mesecev.
Kako pa je sploh prišlo do tega, da se je vrnil v Slovenijo? Dolga leta je namreč nastopal v italijanski drugi ligi, star pa je ''šele'' 27 let. ''Če bi bilo vse tako, kot bi moralo biti, bi v Italiji ostal do konca kariere. To je moja želja, to je tudi moj cilj. V Italiji je drugače kot v Sloveniji, tam se resnično počutiš kot nogometaš. Žal pa sem imel v zadnji sezoni v Italiji ogromno težav. Zaradi neugodne poškodbe aduktorja sem bil osem mesecev odsoten. Ni bilo prijetno. Tako je napočila možnost, da se vrnem v Slovenijo. Hkrati pa tudi v nogometno življenje. V glavi sem si razčistil stvari. Vem, zakaj sem prišel sem,'' se želi v 1. SNL dokončno postaviti na noge.
Zato ni bilo težav pri tem, kako se dogovoriti s klubom, ki nudi bistveno manj od prejšnjih italijanskih delodajalcev. Sprijaznil se je z novo realnostjo, ki jo ponuja Slovenija, zlasti kar se tiče financ. ''Vemo, kako je tukaj. Preskok, v bistvu padec, je bil kar visok, a nisem imel težav,'' je vedel, kaj ga čaka pri mlinarjih. Za ta korak se je odločil, ker je potreboval igralne minute. Želel se je vrniti v tekmovalni ritem in si okrepiti samozavest. Tisti, ki je najbolj pripomogel k temu, da je izbral Radomlje, je bil trener Oliver Bogatinov. ''Pri njem sem dobil tisto, kar sem potreboval. Zahvaljujem se mu, da se lahko vračam na neko podobo, ki bi jo moral kazati,'' je vesel, da lahko sodeluje s takšnim trenerjem.
Kako pa doživlja NK Radomlje? ''To je zelo zdrava sredina. Zlasti za mlade fante, ki so željni dokazovanja. Imajo vse, kar potrebujejo, in lahko mislijo le na nogomet, kar v Sloveniji ni pogosto praksa. Tu se gradi zelo lep športni center. Ne vem, če ima kdo takšnega v Sloveniji. Ni tudi prevelikih pritiskov. Z glavo si lahko osredotočen na igrišče. V velikih klubih, kot sta Olimpija in Maribor, se je mladim fantom težje dokazati, saj tam vlada pritisk rezultata,'' je prepričan, da bi v omenjenih klubih težje prišel do priložnosti, ko bi lahko opozoril nase.
Cannavaro nanj ni gledal zviška
Fabio Cannavaro je nekdanji zvezdnik italijanskega in svetovnega nogometa.
Zanimivo je, da so ga v Italiji, kjer je nastopal v serie B, trenirali kar trije svetovni prvaki iz leta 2006. To so Fabio Cannavaro (Benevento), Pippo Inzaghi (Benevento) in Massimo Oddo (Pescara). ''To so bili posebni privilegiji, posebna čustva. Vsi trije so zelo dobre osebe, vedno so mi želeli pomagati. Mnogi si mislijo, da so zvezdniški in nedostopni, a je resnica povsem drugačna. To me je pozitivno presenetilo. Cannavaro je prejel zlate žoge, gledaš ga z ogromnim spoštovanjem, potem pa po nekaj dneh vidiš, kako je povsem normalna oseba in se ob njej počutiš imenitno, saj te ne gleda zviška. To mi je bilo zelo všeč,'' je v Italiji z veseljem, če odšteje težavne mesece zaradi poškodbe aduktorja, sodeloval z znanimi italijanskimi nogometnimi imeni. Z veseljem je srkal njihovo znanje in jih upošteval.
V Italiji je Dejan Vokić nosil tudi dres Pordenoneja.
Če bi bilo po njegovo, bi se najraje vrnil v Italijo. V tujini je tudi izkusil igranje na Poljskem, kjer pa ni doživel takšnega zadovoljstva kot na Apeninskem polotoku. ''Na Poljskem sem preživel pol leta, v Italiji pa pet let. Na Poljskem so bili ljudje veliko bolj mrzli, v Italiji pa je bilo drugače. Tam so topli ljudje, idealno podnebje, zlasti če igraš na jugu, kot sem v Beneventu. Pa njihova hrana, kava, kultura … Težko, da bi lahko kje bolje živel,'' ga je očarala Italija s svojim načinom življenja, a tudi strastjo za nogometom.
Želel je zaigrati proti Iličiću v Italiji, a …
Josip Iličić, nogometni vzornik Dejana Vokića, je z Mariborom v sredo izpadel iz pokalnega tekmovanja.
Na Apeninskem polotoku mu je bilo lepo, uresničila se mu ni le ena velika želja. ''Želel sem zaigrati proti Jojotu. Od malih nog je moj največji idol. To bi mi skoraj uspelo, saj smo se z Beneventom uvrstili v serie A, tako da bi se lahko pomeril proti Atalanti, a so me tisto sezono nato posodili v Pescaro. No, sem pa nato le zaigral proti Jojotu v Sloveniji. Nismo pa vendarle premagali njega, ampak celotno ekipo,'' je v sredo svojega vzornika Josipa Iličića, sicer izbranega za najboljšega nogometaša 1. SNL v mesec februarju, spravil v slabo voljo, saj je Maribor izpadel v pokalu.
Nekdanji zvezdnik številnih klubov v serie A in velikan slovenskega nogometa je tako ostal brez resnejših možnosti, da bi osvojil prvo lovoriko z vijolicami. Takšna je nogometna usoda. Po drugi strani pa je Vokić z Radomljani oddaljen od pokalnega naslova le tri korake, a ga lahko obenem skrbi položaj v prvi ligi, kjer bi lahko z današnjim porazom v Rogaški Slatini padel na zadnje mesto. Takšna je trenutna realnost mlinarjev. Razpeta med podvigi in pretečim izpadom v drugo ligo.
