Damir Skomina po striptizu razkril drzen cilj #video

Zdravje. Če bi imel Damir Skomina v določenih trenutkih z njim več sreče, bi se lahko njegova kariera razvijala drugače. Morda mu zdravniki zaradi domnevnih težav s srcem ne bi prepovedali igranja nogometa (kar se je šest let pozneje izkazalo za napačno diagnozo). Morda bi mu uspelo kot vrhunskemu športniku in bi se uvrščal med najboljše na tekmovališčih. Kdo ve, ambicioznosti, trdega dela in odločnosti mu zagotovo ni manjkalo, kar je nato pokazal kot sodnik, ko se je v nekaj letih iz prve slovenske lige prerinil do skupine najboljših na svetu. Če mu lani zdravje ne bi obrnilo hrbta, bi zagotovo letos delil pravico tudi na evropskem prvenstvu. Že tretjič zapored.

V karieri je sodil na več kot tisoč tekmah. Foto: Matic Klanšek Velej/Sportida

Morda bi šel tokrat tako daleč, da bi po finalih lige prvakov, lige Europa in evropskem superpokalu dočakal še največjo čast, kar jih premorejo sodniki na stari celini. Morda bi sodil celo finale, sklepno dejanje Eura. Kdo ve. Tako pa je zaradi zdravja 30. avgusta 2021 naznanil konec sodniške kariere. Datum nikakor ni bil izbran naključno, saj je danes v Izoli kandidiral za klubskega predsednika in bil soglasno sprejet za novega prvega moža kluba.

Postal je funkcionar, zdaj bo spremljal nogomet z drugačnimi očmi, tako kot sodnik pa želi na odgovornem položaju primorskega tretjeligaša storiti vse, da bi se Izolani vrnili med smetano slovenskega klubskega nogometa.

Zadela ga je prva mala smrt v življenju

"To je zaključek poti. Kot 16-letnemu fantu so mi prepovedali nogomet zaradi zdravja, zdaj pa ga spet zaključujem zaradi zdravstvenega razloga," je pojasnil, da težave po poškodbi kolena, ki jo je staknil lani na dvoboju lige prvakov med Club Bruggeem in Borussio Dortmund, še niso odpravljene. Potrebna bo še ena operacija, s tem pa so se tudi končale sanje, da bi še kdaj sodil kakšno tekmo. Sploh v mednarodni konkurenci, kjer lahko to opravljaš le do 45. leta.

"V družbi se premalo govori o zadevah, ki nastanejo, ko se poslovimo od enega dela življenja. Zadela me je prva mala smrt v mojem življenju. Preprosto nisem imel možnosti, da bi se poslovil z igrišča. Te možnosti nisem imel. Potreboval sem od dva do tri mesece, da sem to prebolel in lahko šel naprej," je povedal na Brdu pri Kranju, kjer je pomahal v slovo dolgoletni sodniški karieri.

Bolj užival v Šmartnem kot na "praznem" četrtfinalu lige prvakov

Bayern je 15. avgusta 2020 ponižal Barcelono z 8:2. Foto: Reuters Trajala je kar 28 let, na pestrem vrtiljaku se je družil z znanimi in manj znanimi nogometaši, sodil na največjih tekmah, kar si jih je sploh mogoče predstavljati, pa tudi na tistih nižjega ranga na sončni strani Alp. A vselej je poskušal ostajati dosleden. Ni delal posebnih razlik, vse skupaj pa ponazoril s primerom iz lanskega covidnega leta, ko je na tribunah še kako pogrešal navijače.

"V profesionalizmu ne smeš delati razlik. Lani smo tako 15. avgusta sodili tekmo Bayern – Barcelona v Lizboni (Bavarci so v četrtfinalu ponižali Katalonce z neverjetnih 8:2, op. p.), čez osem dni pa sem neznansko užival na tekmi druge lige v Šmartnem ob Paki. Na tekmi v Lizboni razen klubskih funkcionarjev na stadionu ni bilo nikogar, v Šmartnem pa 200 ljudi, zunaj ograjenega dela igrišča. Nogomet se preprosto igra za ljudi, gledalce. Zato sem tudi na tej tekmi užival in se trudil po svojih najboljših močeh," je razkril ključ, s pomočjo katerega je lahko kot vrhunski nogometni sodnik nase opozarjal tako dolgo.

Lovil in držal konje, ki so mu vztrajno bežali

Za najtežjo tekmo v karieri je označil četrtfinalni dvoboj na olimpijskih igrah leta 2008 v Pekingu med Brazilijo in Kamerunom. Takrat se mu je maščeval premehak pristop.

"V 2. minuti sem zamudil oster štart, po katerem nisem dal opomina. Zadovoljil sem se samo z ustnim opozorilom. Na tej tekmi sem konje, ki so vztrajno bežali, lovil, jih držal, a so mi ponovno bežali. Dali so mi 120 minut muke. To je bila grozna tekma, ker nisem imel nadzora," se spominja dvoboja, na katerem je pokazal 12 rumenih kartonov in izključil kar nekaj igralcev.

O napakah in spornih odločitvah na polfinalni tekmi lige prvakov Roma – Liverpool (2018), ki so zelo odmevale po svetu:

Skomina: Izolo vrniti med pet najboljših v državi

O tem, kako pomagati Izoli, razmišlja že pet let. Ker je želel od besed preiti k dejanjem, se je odločil, da se bo po koncu sodniške kariere posvetil dolžnostim predsednika kluba. Klub, ki je še na začetku državne samostojnosti spadal med najboljše v Sloveniji, v Evropi pa celo gostil Benfico, slovitega velikana iz Lizbone, bo poskušal vrniti med najboljše v državi.

Ko je prejel vprašanje o tem, ali bo danes resnično kandidiral za predsednika MNK Izola, je izpeljal vnaprej zamišljen striptiz in vpričo vseh slekel suknjič z grbom NZS. S tem pa njegovega slačenja še ni bilo konec. "Danes se moja pot z NZS tudi uradno zaključuje, od danes se pridružujem NK Izola. Zanima me drugi del nogometa," je pojasnil odločitev, da bo nogometno kariero nadaljeval v povsem drugačni vlogi. Ko je slekel še srajco, je ostal oblečen le še v modri dres izolskega kluba.

Izolski nogometni klub trenutno nastopa v tretji slovenski ligi. Foto: Vid Ponikvar

"Zanima me kreiranje dolgotrajnega projekta, pri katerem bo ogromno ovir, a ga želimo zasnovati na zelo zdrav način. V nogometu je čez noč zelo težko uspeti. Ne želimo delovati z nekimi presežnimi financami in kupovati svojega mesta v slovenskem nogometu, ampak delovati z mladimi in vzpostaviti nogometno akademijo, kjer bomo mladim fantom ponudili možnost razvoja. Vložili bomo v strokovni del. Predvsem nas zanima pot, ki bo dolga, ker se ne bomo veliko pojavljali v medijih, ampak se bomo zaprli in predvsem garali. Obljubljali ne bomo ničesar, ker veliko obljub dela veliko dolgov. Raje bomo delali kot pa govorili in vrnili Izolo na raven, kjer je nekdaj bila. Na raven najboljših od štirih do petih klubov v državi. Tja se bomo vrnili, ampak počasi. Korak za korakom," je Skomina predstavil drzen načrt, kako Izolo, ki jo zdaj v tretji ligi vodi Martin Pregelj, popeljali med najboljše. Prepričan je, da bi bil z bogatimi izkušnjami, ki jih je pridobil v nogometu in njegovem zakulisju, s sodelavci lahko kos izzivu.