Petek, 9. 7. 2021, 13.25
2 leti, 9 mesecev
Evropska prvenstva v številkah
Anglija 13. finalist in peti domačin v finalu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,10
Se bodo Angleži kot četrta reprezentanca v nedeljo veselili na domačih tleh?
V nedeljo, 11. julija, bo padel zastor nad 16 evropsko prvenstvo v nogometu. V finalu se bosta na londonskem Wembleyju med seboj udarili Anglija in Italija. Anglija je z uvrstitvijo na zadnje srečanje prvenstva postala šele 13. reprezentanca v zgodovini, ki bo nastopila v finalu.
Na spletni strani Uefe so zbrali kar nekaj zanimivih podatkov z dosedanjih 15 finalnih srečanj. Ste morda vedeli, da so kar trije najboljši strelci finala Nemci? Ali pa, da je moštvo, ki je na prvenstvu debitiralo in prišlo vse do finala, na koncu vedno tudi odneslo lovoriko?
Španci in Nemci kralji velikih finalov EP
Največ naslovov evropskih prvakov držita reprezentanci Španije in Nemčije (sem štejemo še uspehe Zahodne Nemčije), ki jima je ta dosežek uspel trikrat. Le enkrat, ko so se prebili v finale, Špancem na koncu ni uspelo slaviti, Nemci pa imajo polovični izkupiček, saj so trikrat slavili, trikrat pa padli prav na zadnjem izpitu. Z več kot enim naslovom se lahko pohvalita še Francija in Italija. Na tem seznamu najdemo tudi Jugoslavijo, ki je edina reprezentanca z več kot enim nastopom v finalu, ki lovorike ni osvojila.
Španija je tudi edina reprezentanca, ki ji je uspelo ubraniti evropski naslov (2008 in 2012). Podobno možnost sta imeli še Sovjetska zveza in Zahodna Nemčija, a se je v drugem finalu obema zalomilo. Zahodni Nemci pa so edini, ki se jim je med letoma 1972 in 1980 celo trikrat zapored uspelo prebiti v veliki finale Eura.
Španija je leta 2012 ubranila naslov evropskega prvaka.
Le enkrat odločile enajstmetrovke
V celotni zgodovini finalov smo spremljali šest srečanj, ki se niso končala po rednem delu. Tako na zadnjem Euru, ko so z zadetkom Ederja slavili Portugalci, kot na prvem EP leta 1960, ko je bilo tekme konec po normalnih dodatnih 30 minutah. Nemčija leta 1996 in Francija štiri leta pozneje sta slavili po zlatem golu, na Euro leta 1968 pa smo, po remiju na prvi tekmi, spremljali ponovitev srečanja Italije in Jugoslavije, ki je na koncu pripadlo našim zahodnim sosedom. Le leta 1976 pa je finale odločila loterija kazenskih strelov. V njem sta se pomerili Zahodna Nemčija in Češkoslovaška, naslov pa je domov odnesel Elf.
Francozi so kot edini v finalu domačega Eura nastopili dvakrat. Prvič so se na koncu veselili, drugič, pred petimi leti, pa ne.
Letošnji finale bo, čeprav je Euro potekal skorajda po vsej Evropi, tudi šesti, ko bomo v njem spremljali gostitelja (če seveda ne štejemo uvodnega prvenstva leta 1960). Na prvih treh so slavile Španija (1964), Italija (1968) in Francija (1984), na zadnjih dveh pa se je gostiteljema zalomilo. Leta 2004 se je to zgodilo Portugalski, ko jo je ugnala takrat neverjetna Grčija, in pripravila eno največjih presenečenj v zgodovini evropskih prvenstev. Drugič pa se je to zgodilo prav na zadnjem Euru, ko je srečanje Francije in Portugalske odločil Eder, in sicer v korist takrat poškodovanega Cristiana Ronalda in ekipe. Francija je tako za zdaj edina, ki je na domačem Euru dvakrat nastopila v finalu.
Štiri finalne vrnitve
Na štirih finalnih srečanjih se je zgodilo, da so ekipe po zaostanku prišle do naslova prvaka. Obakrat se je to zgodilo Jugoslaviji – na prvem prvenstvu leta 1960 proti Sovjetski zvezi in osem let kasneje proti Italiji (tu sicer nekoliko drugače, saj so se Italijani rešili v ponovljeni tekmi). Vse skupaj se je ponovilo še leta 1996, ko so Nemci ugnali Češkoslovaško, in pa na prvenstvu, na katerem je nastopila tudi Slovenija. Leta 2000 so Francozi ugnali Italijo.
Štirje dvakratni strelci
Edini, ki je dvakrat zabil v finalu in ni Nemec, je Fernando Torres.
V zgodovini so samo štirje nogometaši v finalu zabili po dvakrat. To je uspelo Zahodnima Nemcema Gerdu Mullerju in Horstu Hrubeschu, ter po združitvi obeh Nemčij še Oliverju Bierhoffu. Edini, strelec dveh zadetkov v finalu, ki ni Nemec, je nekdanji španski napadalec Fernando Torres. On je hkrati tudi edini, ki mu ta podvig ni uspel na enem srečanju, a je zabil v obeh zadnjih finalnih nastopih "Furie", s katero se je nato obakrat tudi veselil končnega uspeha.
Kar 38 igralcev pa je nastopilo v dveh velikih finalih. Kot zadnja sta se v torek na to listo uvrstila Italijana Giorgio Chiellini in Leonardo Bonucci, ki sta igrala že v finalu leta 2012. Portugalski zvezdnik Cristiano Ronaldo pa drži rekord največjega časovnega razmaka med dvema finaloma − nastopil je na domačem prvenstvu leta 2004 in pred petimi leti, ko so Portugalci osvojili evropski naslov.
