Nedelja, 19. 11. 2023, 4.00
5 mesecev, 1 teden
Skok v športno preteklost
Pretresljiva zgodba o junaku v kopačkah, ki je umrl na humanitarni misiji #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,44
Spomin na nogometaša Želimirja Vidovića – Kelija je v Sarajevu še vedno živ. Pred dnevi (17. novembra) bi dopolnil 70 let.
V petek, 17. novembra, je minilo natanko 70 let od rojstva karizmatičnega bosanskega nogometaša Želimirja Vidovića – Kelija. Priljubljeni nogometaš, idol mladih, ki je v Nogometnem klubu Sarajevo in mestu Sarajevo pustil ogromen pečat, je umrl kot junak. Med vračanjem z bolnišnice Koševo, kamor je 17. maja 1992 prepeljal štiri ranjence, so ga zajeli srbski vojaki, odpeljali neznano kam in ga usmrtili. Njegove posmrtne ostanke so našli šele štiri leta pozneje in ga pokopali leta 2004. Na željo njegove družine počiva v dresu matičnega kluba. "Keli je živel za to mesto in za NK Sarajevo, zato z razlogom nosi naziv junaka v kopačkah," so za Sportal povedali pri NK Sarajevo.
"Na žalost velika večina nas, če ne kar vsi, ki trenutno delamo za Nogometni klub Sarajevo, ni imela priložnosti, da ga spoznamo v živo. Vse, kar lahko preberemo v medijih in kar lahko slišimo od starejših članov kluba, pa govori o tem, da je bil Želimir Vidović – Keli izjemen človek in vzornik," so nam na vprašanje, kako se spominjajo priljubljenega nogometaša, ki je pred 31 leti umrl na humanitarni misiji v obkoljenem Sarajevu, odgovorili pri njegovem nekdanjem klubu. Tam se ga vsako leto spomnijo z organizacijo spominske tekme, po njem pa so poimenovali tudi glavno igrišče v njihovem športnem centru Butmir.
V klubu, ki ga trenutno vodi slovenski strokovnjak Simon Rožman, pravijo, da si je obrambno linijo NK Sarajevo v drugi polovici 70. let nemogoče predstavljati brez Kelija. "Bil je ena največjih legend, tako v športnem kot človeškem smislu."
70 let od rojstva priljubljenega nogometaša
Želimir Vidović – Keli se je rodil 17. novembra 1953 v Sarajevu in bi prejšnji petek, če bi bil še živ, praznoval 70. rojstni dan.
Nogometno kariero je začel v sarajevski Bosni in z dobrimi predstavami pritegnil pozornost NK Sarajevo ter leta 1974 prvič oblekel njihov temnordeči dres. Že v svoji krstni sezoni na stadionu Koševo, ki je deset let pozneje gostil slovesno odprtje zimskih olimpijskih iger in kamor je olimpijsko baklo prinesel slovenski smučarski tekač Ivo Čarman, je postal nepogrešljiv na desnem boku. Februarja leta 1977 je dočakal povabilo v reprezentanco Jugoslavije in debitiral na prijateljski tekmi z Mehiko, ki se je končala z visoko zmago Jugoslavije (5:1).
Z nogometnim klubom Sarajevo je največji uspeh doživel v sezoni 1979/80, ko je ekipa končala kot podprvak Jugoslavije, Keli pa je prispeval tri gole.
Njegove predstave je opazil tudi selektor Miljan Miljanić in ga marca leta 1980 spet povabil v jugoslovansko reprezentanco, tokrat za prijateljsko tekmo z Urugvajem na domačem stadionu Koševo. Jugoslavija je goste ugnala z 2:1.
Zunanji del stadiona Koševo krasi njegova podoba.
Jeseni istega leta je Keli odšel na služenje vojaškega roka, ob vrnitvi pa ga je novi trener Srboljub Markušević postavil na drugo igralno mesto. S položaja desnega boka ga je prestavil na sredino, kar se je še enkrat več izkazalo za zadetek v polno. Zdaj je bil bližje nasprotnikovi mreži in še nevarnejši kot prej. Navijačem je še posebej ostal v spominu njegov zadetek za zmago nad Železničarjem pred rekordnimi 55 tisoč navijači. V njegovi zadnji sezoni na Koševu se je s Sarajevom prebil do osmine finala pokala UEFA in finala pokala maršala Tita, kjer so izgubili z zagrebškim Dinamom.
Največja ulica v sarajevskem naselju Dobrinja nosi njegovo ime.
Leta 1983, po devetih letih v temnordečem dresu, 241 uradnih tekmah in 14 zadetkih, se je Keli poslovil od Sarajeva in kariero nadaljeval v Avstriji. Po samo šestih mesecih v moštvu FC Union Wels je januarja 1984 prestopil v ekipo GAK, kjer je ostal vse do leta 1989.
Vztrajal v obleganem mestu
Po koncu igralske kariere se je vrnil v Sarajevo, kjer se je leta 1992 začela agresija na Bosno in Hercegovino. Z ženo Borjano sta v sarajevskem naselju Dobrinja odprla picerijo ter v mestu s hčerkama Dajano in Miano ostala tudi v najtežjih vojnih dneh. Obleganje Sarajeva se je začelo 2. maja 1992 in je trajalo kar 1460 dni, kar je najdlje trajajoče obleganje mesta v zgodovini sodobnega bojevanja.
Usodni 17. maj 1992
Kelija se mnogi spominjajo tudi zaradi njegove empatije in humanitarne note, ki je bila na koncu tudi eden od razlogov za smrt. Življenje je izgubil v humanitarni akciji leta 1992, ko je pomagal pri prevozu ranjencev iz Dobrinje proti bolnišnici Koševo.
"17. maja 1992 se je po uspešno izvedeni akciji prevoza ranjencev iz Dobrinje v bolnico Koševo odločil, da se vrne v Dobrinjo (kljub temu, da so mu mnogi to iz varnostnih razlogov odsvetovali, op. a.). Kombi, v katerem je bil, je bilo zaustavljeno na srbski kontrolni točki, za Kelijem pa se je izgubila vsaka sled. Njegove posmrtne ostanke so našli štiri leta pozneje (v plitkem grobu s še tremi žrtvami) v sarajevskem naselju Stup. Na željo njegove družine je pokopan v dresu NK Sarajevo. Živel je za naše mesto in za NK Sarajevo, zato z razlogom nosi naziv junaka v kopačkah," so na svojega nekdanjega igralca ponosni pri NK Sarajevo.
Bosanski športni novinar in režiser Muhamed Bikić je o življenjski poti priljubljenega nogometaša posnel dokumentarni film z naslovom Keli, ki so ga premierno zavrteli 24. oktobra 2018, ob 72. obletnici NK Sarajevo, njegova življenjska pot pa je opisana tudi v knjigi Dobrinska vojna drama. V njej avtor Hajriz Bećirović med drugim zapiše, da so Kelija po tem, ko so ga zaustavili na barikadi, odpeljali v zloglasno kasarno Nedžarići, kjer naj bi ga po mučenju usmrtil Željko Ražnatović Arkan, voditelj srbskih paravojaških enot, ki se je leta 1995 poročil s srbsko pevsko divo Svetlano Ražnatović – Ceco, ali njegovi sodelavci.
Preberite še:
