Nedelja, 22. 10. 2023, 4.00
10 mesecev
Skok v športno preteklost
Prvo kolesarsko dirko priredili Francozi, dobil pa jo je Anglež
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,38
Za nami je še ena izjemna kolesarska sezona, v kateri so tudi slovenski asi na čelu s Tadejem Pogačarjem, Primožem Rogličem in Matejem Mohoričem, zbirali zmage. Pogačar se je utrdil na prvem mestu lestvice Mednarodne kolesarske zveze, mladi Gorenjec pa je dobil tudi zadnjo dirko svetovne serije v sezoni, kolesarski spomenik Il Lombardia. Kako pa se je kolesarsko dirkanje sploh začelo in kdo je bil prvi zmagovalec v zgodovini?
James Moore (desno) leta 1869
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da se je kolesarsko dirkanje začelo takoj po pojavu koles, biciklov, torej, a na prvo uradno dirko je bilo treba čakati precej dolgo.
Enosledno dvokolo na človeški pogon naj bi skiciral že znameniti renesančni umetnik in izumitelj Leonardo da Vinci, čeprav naj bi bila avtentičnost skic iz 16. stoletja dvomljiva. Konec 17. stoletja je Francoz Comte de Sivrac izumil neke vrste poganjalec, velociped, dvokolo, ki ga je jezdec poganjal z eno nogo, a večji napredek je bicikel doživel leta 1816, ko je nemški baron Karl Drais von Sauerbronn velocipedu dodal udoben sedež in vodljivo sprednje kolo. Karl Dreis velja za očeta dvokolesa, to pa je naslednji večji evolucijski korak doživelo leta 1839, ko je škotski kovač Kirkpatrick Macmillan biciklu dodal pedala.
Vožnja teh naprav zahtevala tudi nekaj akrobatskih spretnosti
Pedala so bila nameščena na sprednje kolo in z enim obratom pedal, se je enkrat zavrtelo tudi kolo. Zato so sprednja kolesa postajala vse večja in rodil se je t. i. penny – fatrhing, kolo z dvema po velikosti izrazito različnima obročema, sprednji, večji, poimenovan po britanskem kovancu peniju, zadnje, veliko manjše pa po prav tako manjšem kovancu farthingu, četrtinki penija. Sprednja kolesa so imela premer tudi metra in pol, zadnja so bila majhna, s 30-centimetrskim premerom in vožnja teh naprav je zahtevala tudi nekaj akrobatskih spretnosti. Vseeno je kolesarjenje postajalo vse bolj popularno in leta 1968 je francoski izdelovalec koles Pierre Michaux v sodelovanju z bratoma Olivier, lastnikoma pariške tovarne velocipedov Compagnie Parisienne, priredil prvo uradno dirko.
Pregled razvoja koles:
Prva uradna kolesarska dirka
Ta se je zgodila 31. maja v parku Saint-Cloud v predmestju Pariza. Šlo je za 1.200 metrov dolgo dirko "do fontane in nazaj" po peščeni podlagi in delno po tlakovcih. Glede prvega zmagovalca uradne kolesarske dirke je nekaj nejasnosti, tisti dan je bilo namreč v parku Saint–Cloud več dirk, tudi atraktivna in za množico gledalcev nadvse zabavna počasna dirka, ko je šest drznih tekmovalcev poskušalo 50-metrsko progo prevoziti kar se da počasi in brez padca. Uspelo je le enemu, a za prvega zmagovalca "velike" dirke, se pravi 1.200 metrov dolge preizkušnje na kolesih s premerom prvega obroča od enega metra do metra in desetih centimetrov ter zadnjim kolesom premera 80 centimetrov, velja Anglež James Moore.
Kdo je zmagal?
Moore je progo prevozil v dveh minutah in 35 sekundah s povprečno hitrostjo 23,2 km/h. Kasnejšo dirko za zlato odličje je dobil Polonini (celega imena viri ne navajajo) v dveh minutah in 33 sekundah (23,5 km/h), a je bila ta dirka po poročilu časnika Le Petit-Journal zagotovo izpeljana kasneje v popoldnevu 31. maja leta 1968, zato Moore ostaja zabeležen kot prvi zmagovalec uradne kolesarske dirke v zgodovini. Že dan kasneje, 1. junija leta 1968 so prvo dirko izvedli tudi v Angliji, na preizkušnji v parku okoli bajerja Brent na severu-zahodu Londona je slavil Anglež Arthur Markham.
130 kilometrov v dobrih desetih urah
Pariški kolesarski dan je bil izjemno uspešen, zato sta se brata Olivier naslednje leto odločila organizirati še večjo dirko, 130 kilometrov dolgo preizkušnjo od Pariza do Rouena. To je bila prva prava cestna dirka v zgodovini, začela se je 7. novembra pri Slavoloku zmage v Parizu. Tudi to preizkušnjo je dobil James Moore, zahtevno progo, ki je bila za nameček še mokra zaradi dežja, je prevozil v desetih urah in 25 minutah. Drugo in tretje mesto sta zasedla Francoza Jean-Eugène-André Castéra in Jean Bobillier, ki sta v cilj prišla 15 minut za Angležem. Na startu je bilo 325 kolesarje, v cilj pa jih je v istem dnevu prišlo le 32, med njimi tudi Miss America, kot je v rezultatih zabeležena Elisabeth Turner-Sarti, ena od dveh ženskih udeleženk.
Hiter napredek
Paul Masson in Leon Flameng v Atenah leta 1896.
Moore je kolesaril na lesenem dvokolesu s trdo gumo na kolesih. Na dirki Pariz – Rouen naj bi nekateri kolesarji že uporabljali kroglične ležaje, vseeno pa je to, da so na tako nepraktičnih in nerodnih napravah uspeli prekolesariti 130 kilometrov, s klanci in na zahtevni podlagi, osupljiv dosežek. Šele v 70 letih 19. stoletja je Anglež Harry John Lawson izdelal kolo z verižnim prenosom in tako so se lahko začeli sprednji obroči spet manjšati. Leta 1885 je Anglež John Kemp Starley predstavil kolo z enako velikimi kolesi, ki ga je poimenoval Rover. Starley velja za očeta modernega kolesa.
V olimpijskem programu vse od Aten 1896
S takšnimi kolesi so tekmovali tudi na prvih olimpijskih igrah moderne dobe v Atenah leta 1896. 85 kilometrov dolgo cestno olimpijsko preizkušnjo je dobil Grk Aristidis Konstantinidis, pred Nemcem Augustom von Gödrichem in Britancem Edwardom Battellom. Na stezi je tri zlate medalje pobral Francoz Paul Masson, eno njegov rojak Leon Flameng, 12-urno dirko pa je dobil Avstrijec Adolf Schmal. Kolesarstvo je v olimpijskem programu vse od prvih iger moderne dobe, ob tem pa so se naglo razvijale tudi številne dirke po svetu.
Olimpioniki iz Aten 1896
Leta 1892 je bila organizirana prva dirka Liege – Bastogne – Liege, danes najstarejša klasična dirka in ena od petih kolesarskih spomenikov. Leta 1896 je bila prva kraljica klasik, dirka Pariz – Roubaix. Leta 1900 je bila ustanovljena Mednarodna kolesarska zveza (UCI), leta 1903 je bila organizirana prva Dirka po Franciji. Prva kolesarska dirka v Sloveniji se je odvila leta 1887, potekala je od Šentvida do Ljubljane.
