Torek, 14. 11. 2023, 22.04
5 mesecev, 2 tedna
Bjelašnica, 40 let po olimpijskih igrah v Sarajevu
"Želimo postati največje zimsko središče v regiji!"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,34
Najvišji vrh gore Bjelašnica je 2.067 metrov nad morsko gladino.
Prebujanje nekdanjega prizorišča zimskih olimpijskih iger spremljajo velike naložbe v širitev smučarskih zmogljivosti in priložnosti, a tudi v različne nove vsebine in objekte, ki bodo skozi vse leto privabljali različne, tudi najzahtevnejše goste.
Minevajo štiri desetletja od zimskih olimpijskih iger v Sarajevu in na bližnjih gorah Bjelašnici, Jahorini, Igmanu in Trebeviću. Države, ki je bila takrat, ni več, nova država Bosna in Hercegovina pa je v tem času preživela najtežje obdobje svoje zgodovine, ki je pustilo velike brazgotine tudi na teh olimpijskih prizoriščih.
Po daljšem obdobju, ko so ostanki olimpijskih prizorišč na Bjelašnici in Igmanu samevali, se zadnjih nekaj let predvsem na Bjelašnici, ki je postala eno veliko gradbišče, dogajajo velike spremembe. Bjelašnica in Igman sta upravno del kantona Sarajevo v Federaciji Bosne in Hercegovine, ene od dveh entitet v Bosni in Hercegovini.
Pogled s šestsedežne žičnice smučišča Bjelašnica na naselje Babin Do, pod oblaki pa je bližnje Sarajevo
Želijo združiti Bjelašnico in Igman
"V zadnjih dveh, treh letih smo investirali 20 milijonov evrov, v prihodnjih dveh letih pa načrtujemo še nadaljnjih 50 milijonov evrov naložb," nam je na strminah smučišča na Bjelašnici povedal direktor komunalnega javnega podjetja ZOI 84 Jasmin Mehić.
Zaveda se, da trenutnih 16 kilometrov prog ne more zadostiti vedno večjemu zanimanju izletnikov iz Sarajeva, niti gostom iz drugih delov države in zunaj nje, zato je velik del dozdajšnjih in prihodnjih naložb usmerjen v širitev proti Igmanu in povezovanje obeh prizorišč v enotno smučarsko središče.
Jasmin Mehić, direktor komunalnega javnega podjetja ZOI 84, ki upravlja s smučišči na Bjelašnici in Igmanu: "Eden od ciljev je združiti Bjelašnico in Igman v enotno smučarsko središče."
S tem namenom načrtujejo tudi gradnjo dodatnih žičnic, Mehić pa ne skriva ambicij, da bi okrepljena Bjelašnica, ki se ponovno uveljavlja na zemljevidu prizorišč tekmovanj v zimskih športih, postala največje središče zimskega športa v regiji.
Zimska sezona je trajala 135 dni, a si želijo, da bi vse leto
Toda pot do tja ne bo kratka in preprosta, poleg tega pa si na Bjelašnici želijo, da bi se uveljavili kot celoletna turistična točka in ne zgolj kot zimska izletniška destinacija za Sarajevo in bližnjo okolico. V zadnji zimski sezoni, ki je trajala 135 dni, je Bjelašnica preštela več kot 150 tisoč smučarjev, a so ti bili večinoma dnevni izletniki.
Število gostov, ki na Bjelašnici preživijo več kot en dan, se vendarle spreminja, k čemur prispevajo tudi nove vsebine. "Bjelašnica je veliko več kot le smučanje," je prepričan Mesud Ljuhar, direktor novoodprtega hotela Nomad v kraju Babin Do na Bjelašnici.
Smučanje le eno od doživetij
Ta gorski butični hotel s štirimi zvezdicami stoji neposredno na smučišču, s svojo prepoznavno podobo in pestro ponudbo pa meri predvsem na goste, ki so jim najpomembnejši uživanje in intenzivna doživetja. "Naš cilj niso azijski turisti, ki v enem dnevu v avtobusu obdelajo vso državo, naši gostje imajo z lahkoto vsebinsko izpolnjen ves teden."
Raziskovanje včasih komaj prehodnih gorskih poti in brezpotij Bjelašnice je le eno od doživetij, ki jih svojim gostom ponuja to nekdanje sarajevsko olimpijsko prizorišče.
"V manj kot enem letu, odkar smo odprti, smo dosegli dobro zapolnjenost čez vse leto – v zimskem času so to seveda smučarji, v poletnem in jesenskem času imamo močan kongresni turizem, poleti pa ljubitelje neokrnjene narave," je še povedal Ljuhar. "Vedno več je gostov iz regije, med njimi tudi iz Slovenije, pa tudi iz bolj oddaljenih držav, veliko pa je ljudi z domačimi priimki, ki so odšli po svetu v iskanju boljšega življenja, a se v svoje domače kraje vračajo na dopust."
"Bjelašnica je veliko več kot le smučanje," je prepričan Mesud Ljuhar, direktor novoodprtega hotela Nomad v kraju Babin Do na Bjelašnici.
Za marec se bodo še posebej potrudili
Ob prizadevanjih za doseganje celoletne sezone se kot največji izziv kaže marec. "Le marec je še malo slabši, saj je zimskih počitnic v vseh državah konec, kongresnih dogodkov pa takrat še ni toliko," je pojasnil Ljuhar.
To bodo poskusili premostiti s posebnimi ponudbami, pri katerih bo sodeloval tudi olimpijski center: "Marec je namreč lahko odličen mesec za smučanje, dnevi so daljši in vremensko lahko primernejši kot sredi zime."
Turistično ponudbo Bjelašnice je pred dobrim letom obogatil gorski butični hotel Nomad, ki stavi na smučarje in vse druge goste, željne različnih intenzivnih doživetij.
Prednost je neposredna bližina prestolnice
Kot eno od poglavitnih prednosti Bjelašnice vidi bližino Sarajeva: "Številna avstrijska in italijanska smučišča so seveda večja, a katero izmed njih se lahko pohvali, da je manj kot pol ure vožnje oddaljeno od večjega mednarodnega letališča in le nekaj minut več od glavnega mesta države?"
Dodaja, da ima Sarajevo v višku sezone več dnevnih letalskih povezav ne le z Zagrebom, Beogradom, Skopjem in zahodnoevropskimi državami, temveč tudi z Istanbulom, Dubajem in še kakšno destinacijo na Bližnjem vzhodu.
Bjelašnica kot svojo veliko prednost vidi bližino glavnega mesta Bosne in Hercegovine.
Od večkulturnega Sarajeva prek nomadskih gorskih vasi do divjega raftinga in nekdanje Titove skrivnosti
Ko vreme ni primerno za smučanje, a tudi kadarkoli med letom, je del njihove ponudbe ogled Sarajeva, ki so ga sami razvili in v njem poudarili prav posebnosti mesta, ki se je skozi stoletja uveljavilo kot stičišče narodov in kultur.
Seveda so poskrbeli tudi za razvajanja in wellness pod streho svojega hotela, ponosni pa so tudi na ponudbo odkrivanja brezpotij Bjelašnice in okoliških hribov, vključno s spoznavanjem najvišje ležeče vasi v državi Lukomir, ki je obenem ena od zelo redkih preostalih nomadskih vasi v tej državi. "V slabi uri ste z Bjelašnice lahko že na izviru Neretve ali v njenem kanjonu, kjer je eden od najboljših raftingov daleč naokrog, tam pa je tudi edinstveni in skrivnostni Titov bunker," je pojasnil Ljuhar.
Lukomir na malo manj kot 1.500 metrih nad morjem je najvišje ležeča vas v Bosni in Hercegovini in tudi ena od zadnjih še preostalih nomadskih vasi, zaradi njene odročnosti se je vojna dogajanja v devetdesetih letih prejšnjega stoletja niso dotaknila.
Prednosti olimpijske dediščine še niso dovolj izkoristili
Ali lahko olimpijska dediščina pomaga Bjelašnici pri njenem preboju na višjo stopnico turističnega zemljevida sveta?
"Pomembno je, da naši zdajšnji in bodoči gostje vedo, da je Bjelašnica olimpijska planina in da kot turistična destinacija ne začenjamo zdaj z ničle," pravi Adnan Selmanagić, solastnik in investitor v družinskem podjetju, ki je svojo temeljno dejavnost pisarniške opreme razširila z gradnjo hotela Nomad in vstopom v turizem.
"Pomembno je, da naši zdajšnji in bodoči gostje vedo, da je Bjelašnica olimpijska planina, in da kot turistična destinacija ne začenjamo zdaj z ničle."
"Ni treba, da razmišljamo o Japoncih"
"Malo je planin v Evropi in svetu, ki se lahko pohvalijo, da so bile prizorišče olimpijskih iger, a generacije, ki so se rodile pozneje, pa tudi v bolj oddaljenih delih sveta tega ne vedo," je opozoril Selmanagić.
"Ni treba, da pri razvoju turizma na Bjelašnici razmišljamo o Japoncih," meni Adnan Selmanagić, solastnik in investitor v gorski butični hotel Nomad na Bjelašnici.
Ravno zato zanj ni dvoma, kdo bi imel lahko največ posluha za Bjelašnico:
"Naša država porablja ogromno sredstev za predstavitve na svetovnih turističnih sejmih, jaz pa sem prepričan, da bi morali še bolj nagovoriti regijo, tudi Slovenijo, ki nam je blizu in nas bolje pozna. Ne vidim potrebe, da bi zdaj razmišljali o Japoncih."
Maskota zimskih olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984 je (bil) volkec Vučko, njegov avtor pa je slovenski akademski slikar Jože Trobec.
