Triglavski dom na Kredarici (2515 m)

Dom stoji na Kredarici, vzpetini v grebenu med Rjavino in Triglavom. Prvo Triglavsko kočo na Kredarici je na svetu, ki ga je kupil Jakob Aljaž, po njegovi zamisli postavilo SPD; slavnostno so jo odprli 10. avgusta 1896. Skromno kočo so leta 1909 povečali in jo ob otvoritvi, 8. septembra 1909, preimenovali v Triglavski dom na Kredarici.

Po 2. svetovni vojni upravlja dom PD Ljubljana-matica, ki je v letih 1953 in 1954 zgradilo velik prizidek in s tem povečalo zmogljivost doma; povečani dom so odprli 8. avgusta 1954. Zaradi vedno večjega obiska dom ni bil več kos svojim nalogam, zato se je PD Ljubljana-matica odločilo za povečavo doma.

Z veliko družbeno pomočjo je v poletnih sezonah 1982 in 1983 zgradilo in opremilo velik trinadstropni prizidek in ga funkcionalno povezalo s starim objektom; slovesna otvoritev je bila 17. septembra 1983 v počastitev 90-letnice ustanovitve SPD. Leta 1984 so obnovili še stari dom in s sklepno slovesnostjo 20. oktobra 1984 so bila vsa dela s povečavo in obnovo končana. PD Ljubljana-matica si zelo prizadeva izboljšati ekološke probleme na Kredarici.

Leta 1992 so montirali prvih 20 sončnih celic, ki spreminjajo sončno v električno energijo. Ta sistem so z leti močno povečali, leta 1998 pa so ga dopolnili še z vetrnim generatorjem. Leta 1994 so zgradili zunanje suho stranišče, ki ne deluje najbolje.

Leta 1992 so vključili mobitel, sedaj pa ima dom normalno telefonsko povezavo.V prizidku doma je tudi meteorološka postaja. V času zimskega zaprtja koče vas lahko sprejmejo meteorologi ter nudiji zasilno oskrbo (neogrevano sobo, posteljo, posteljnino za enkratno uporabo ter zelo omejeno gostinjsko ponudbo). 

V petih gostinskih prostorih je 300 sedežev, dva točilna pulta; v 30 sobah je 141 postelj, na 8 skupnih ležiščih pa 200 ležišč; WC in umivalnica z mrzlo vodo; v jedilnici kmečka peč; voda kapnica, agregat za elektriko, mobitel. 

Razgled

Ker stoji dom na precej odprtem svetu, ima lep razgled. Proti vzhodu sta Kredarica in Rž, desno Veliki in Mali Pršivec, na drugi strani Krme greben od Debele peči do Draških vrhov, ki se na južno stran nadaljuje v ostenjih Tosca in Vernarja, desno vidimo del Velega polja in v ozadju del Spodnjih Bohinjskih gora; na zahodu se pne Triglav; proti severu se od Triglavske severne stene zvrstijo Pihavec, Dovški Gamsovec, Prisojnik, Razor, Stenar, Dolkova špica, Škrlatica in Martuljške gore, blizu je Begunjski vrh, daleč na obzorju pa vidimo ob lepem vremenu Visoke Ture.