Ponedeljek, 12. 6. 2023, 19.10
10 mesecev
Pohodništvo je med mladimi trenutno zelo "in", ne vedno iz pravih razlogov
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,13
V slovenskih gorah je vse več mladih, mnoge tja zvabijo bleščeče fotografije z družbenih omrežij.
"Super je, da ljudje hodijo v hribe, bi bilo pa dobro, da pazijo, kam gredo, in da se o svojih ciljih ne odločajo na podlagi lepih fotografij z družbenih omrežij. Mlade, ki niso toliko vešči gibanja v gorah, vabim, naj se vključijo v planinsko šolo, ki jih izvajamo, ali pa naj se pridružijo kateremukoli planinskemu društvu v Sloveniji," priporoča Ana Skledar, načelnica Mladinske komisije PZS, ki vključuje več kot 80 mladinskih odsekov, delujočih v okviru planinskih društev iz vse Slovenije.
Ana, koliko je pohodništvo med mladimi v tem obdobju "in", priljubljeno?
Zelo, bi si pa želeli, da so mladi še malo bolj izobraženi, kar zadeva obiskovanje gora, saj bo z višjo stopnjo ozaveščenosti prišlo tudi do manj nesreč. Super je, da ljudje hodijo v hribe, bi bilo pa dobro, da pazijo, kam gredo, in da se o svojih ciljih ne odločajo na podlagi lepih fotografij z družbenih omrežij. Mlade, ki niso toliko vešči gibanja v gorah, vabim, naj se vključijo v zimsko planinsko šolo, ki jih izvajamo, ali pa naj se pridružijo kateremukoli planinskemu društvu v Sloveniji.
Z Ano Skledar, načelnico Mladinske komisije PZS, smo se pogovarjali o porastu mladih planincev v slovenskih gorah in načinih, kako preprečiti nepotrebne nesreče.
Mladinska komisija vključuje več kot 80 mladinskih odsekov, ki delujejo v okviru planinskih društev iz vse Slovenije. Ker marsikje manjka dejavnosti za srednješolce in študente, smo se že pred leti v mladinski komisiji odločili, da organiziramo tudi študentske izlete, ki so namenjeni komerkoli, tudi neštudentom, le da so mladi po srcu, za vse nekje do 30. leta. Podajamo se na hribe različne težavnosti, od ferat do nezahtevnih poti, kot je na primer vzpon na Krim.
Bi v primeru nesreč v gorah znali pomagati?
Ker vidimo, da je pomanjkanje takih izletov in taborov tudi med srednješolci – veliko otrok je v planinske krožke vključenih v nižjih razredih osnovne šole, potem pa v srednji šoli to kar nekako mine –, smo se odločili, da začnemo organizirati tudi dijaške izlete. Vsi so zasnovani tako, da do izhodišča lahko pridejo z javnim prevozom, organiziramo pa tudi dijaške tabore. Letos bo to druga izvedba, prvič bomo spali pod šotori, in sicer v kampu Čezsoča v Bovcu (19.–26. 8. 2023). Tabor je namenjen mladim, od vključno devetega razreda osnovne šole do konca srednje šole. Če koga zanima, se lahko prijavi prek obrazca na naši spletni strani. Septembra pa potem organiziramo še študentski tabor, ki že tradicionalno poteka v Planinskem učnem središču Bavšica (24.–29. 9. 2023).
Mladi se na teh taborih naučijo, kako hoditi v hribe, kako uporabiti prvo pomoč, kako uporabljati samovarovalne komplete, kako plezati na feratah, vse poskusimo – na poučen in zabaven način.
Je planinstvo med mladimi v porastu zaradi bleščečih fotografij na družbenih omrežjih? Da se prijateljem pohvalimo in pokažemo, kaj vse počnemo?
Da in zaradi tega prihaja do povsem nepotrebnih nesreč. Ravno zato si na mladinski komisiji tako prizadevamo, da bi se mladi udeležili različnih delavnic in taborov. Letošnja zimska planinska šola je bila čudovita, nastale so tudi krasne fotografije (smeh, op. p.), poleg tega si se izobrazil na pravilen način.
Gore je treba osvajati in spoznavati postopoma, moje izkušnje pa kažejo, da ni vedno tako. Ko ti na primer nekdo reče, ali mu posodiš cepin, on pa ga še nikoli v življenju ni uporabljal, ker je pač videl čudovito zasneženo fotografijo, na njej pa človeka s cepinom, potem že veš, da to ni dobro. Opremo je treba predhodno testirati, se jo naučiti uporabljati, to velja tako za poletne kot zimske mesece. Če nisi nikoli plezal po feratah, je nujno, da te tega nekdo nauči, in podobno.
Mladinska komisija PZS organizira mesečne pohode za dijake in študente oz. vse do starosti 30 let. V poletnih mesecih organizirajo tudi dijaški in študentski planinski tabor. Dijaški tabor bo letos v Čezsoči med 19. in 26. avgustom 2023, študentski tabor pa bodo že tradicionalno izpeljali v Planinskem učnem središču Bavšica od 24. do 29. septembra 2023. Izvajajo tudi zimske in poletne šole varne hoje v hribe. Dejavnost Mladinske komisije lahko spremljate na družbenih omrežjih (Facebooku ali Instagramu) ali na njihovi spletni strani https://mk.pzs.si/.
Obvezno branje pred odhodom na planinsko turo (Vir: PZS):
1. Načrtujte: Preden se odpravite na planinski izlet, preučite svojo pot. Pozanimajte se o njeni težavnosti in dolžini. Vedno preverite vremensko napoved in razmere na poti in jih upoštevajte. Za načrtovanje uporabite tiskano planinsko karto in aplikacijo maPZS.
2. Oprema: Poskrbite, da imate s seboj primerno opremo za svoj izlet. Ta vključuje planinske čevlje, topla oblačila, brezalkoholno tekočino, zemljevid in kompas, prvo pomoč, naglavno svetilko in zaščito pred soncem.
Strokovni sodelavec PZS in inštruktor Gorske reševalne zveze Slovenije Matjaž Šerkezi in predstavnica Mladinske komisije PZS Klara Kavčič predstavljata obvezno opremo za varnejšo pot v gore.
3. Telesna in psihična priprava: Hoja v gore je fizično zahtevna. Poskrbite, da ste med letom v dobri telesni kondiciji. Za obisk gora velja načelo postopnosti od manj zahtevnega do zahtevnejšega; od nižjega do višjega. Prva planinska tura naj ne bo v visokogorju, težje vzpone si prihranite za poznejši del poletja, ko boste dobro uhojeni in bolje telesno pripravljeni.
4. Spoštujte naravo: Upoštevajte, da so gore dom številnih živali in rastlin, ki živijo v zahtevnem okolju. Smeti odnesite v dolino. Smeti so tudi olupki od banan in agrumov. Glasna glasba in kričanje v gorah nimata svojega mesta.
5. Bodite previdni: Pazite na padajoče kamenje, zlasti na strmih pobočjih. Bodite pozorni na nevarnosti, kot so nevihte in izčrpanost.
6. Obveščajte druge: Sporočite vam znani osebi, kam odhajate in kdaj načrtujete vrnitev, da bo v primeru nepričakovanih dogodkov obveščena o vaših težavah ter bo vedela, kje vas iskati.
7. Ostanite na označenih planinskih poteh: Sledite označenim potem in se s tem izognite nepotrebnemu tveganju na brezpotjih. V Sloveniji imamo 10 tisoč kilometrov markiranih in vzdrževanih planinskih poti in ni razloga, da iščete brezpotja, destinacije, ki so na neki način rezervirane za alpiniste z izkušnjami, na primer poti do določenih bivakov. Bivaki niso objekti za turistično spanje, ampak izhod v sili za izkušene planince.
Preberite še:
