Torek, 25. 10. 2022, 4.00
2 leti, 2 meseca
Intervju z vodjo VW Ljubljanskega maratona Barbaro Železnik
V Ljubljani si želijo več maratoncev, kako bo s startnino?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,80
6
Z vodjo ljubljanskega maratona Barbaro Železnik smo se pogovarjali o izzivih organizacije največje slovenske tekaške prireditve, spremembah, ki jih je ta doživela, kritikah na račun višine startnin in prihodnosti ljubljanskega maratona.
Z vodjo prireditve VW Ljubljanski maraton Barbaro Železnik o izzivih organizacije tekaške prireditve, spremembah, ki jih je ta doživela, kritikah na račun višine startnin in prihodnosti slovenskega tekaškega praznika
Kdaj bomo prihodnje leto tekli na ljubljanskem maratonu?
21. in 22. oktobra 2023.
Letos se je prvič zgodilo, da so najprej startali polmaratonci in maratonci. Se je menjava termina izkazala za dobro potezo, jo boste ohranili?
Izkazala se je kot dobra poteza, težava je edino v tem, da smo računali, da bodo tekači na 10 kilometrov vseeno malo hitrejši, zato je bilo na koncu v cilju kar precej gneče zaradi istočasnega prihoda tekačev na 42 kilometrov, kjer prve spremljajo vozila, ki so se morala na hitro umakniti s trase. To bi se še dalo malo izboljšati.
Start maratona bo zagotovo ostal v jutranjem terminu, si pa želimo, da bi nekoč v prihodnosti tek na 10 kilometrov prestavili na soboto. Ali se bo to uresničilo ali ne in kdaj, pa ta trenutek še ne morem reči.
Denar iz startnin ne gre v zaslužek, ampak naprej v plačilo storitev, poudarja vodja ljubljanskega maratona Barbara Železnik
Že po lanskem maratonu je bilo rečeno, da boste predstavili strategijo ljubljanskega maratona. Kaj že lahko poveste o tem?
Strategija je skoraj pripravljena, ne bi pa še govorila o njej. Ko bo vse jasno, jo bomo objavili. Bo pa to zagotovo letos.
Ne bo bistveno drugače, kot je zdaj. Sobotni teki zagotovo ostajajo. Otroci so se po dveh koronskih letih uspešno vrnili na teke v sobotnem programu.
Prijav med šolarji je bilo približno toliko kot prejšnja leta (lani sobotnega programa ni bilo, leta 2020 pa je bil maraton v celoti odpovedan), medtem ko je bilo število otrok na Lumpi teku nekoliko nižje.
Računali smo, da bo teklo nekaj več kot sedem tisoč otrok, na koncu jih je teklo nekaj več kot pet tisoč, kar je še vedno lepa številka. Vreme nam jo je v soboto dobro zagodlo, še posebej v času, ko so tekli srednješolci, zato še enkrat čestitam vsem, ki so se v soboto udeležili teka. Zbral se je res cvet prihodnosti slovenske atletike.
Eden od vaših ciljev je tudi povečati število tekačev na najdaljši razdalji, na 42 kilometrov. Letos je bilo prijavljenih 1.500 maratoncev, na koncu jih je startalo nekaj manj kot 1.400.
Res je, absolutno. Želja je, da povečamo število maratonskih tekačev. Letos je bilo prijavljenih 1.500 maratoncev, na koncu se jih je nekaj prestavilo na krajše razdalje, nekaj jih ni bilo na start … ampak, ja, želimo si povečati število maratoncev. Do zdaj smo jih imeli največ 2.500. Edini kriterij, kjer nismo v skladu s pravili zlatega znaka Svetovne atletike (WA), je število maratonskih tekačev, kar si definitivno želimo spremeniti.
Vam je cilj množičnost ali boljši časi elitnih tekačev?
Z rekordnim časom našega maratona smo zelo zadovoljni. Čas 2:04:58 (leta 2018 ga je postavil Etiopijec Sisay Lemma) tudi v svetovnem merilu velja za zelo dober čas, letos so v Londonu tekli nekaj več kot 2:04:00 (Kenijec Amos Kipruto je zmagal s časom 2:04:39, op. a.). Ne vem, ali proga sploh dopušča boljše rezultate. Še vzpon na Hradeckega sicer ni visok, a za tiste, ki tja pritečejo po določenih kilometrih, je kar visok.
Na startu je bilo več kot dva tisoč tujcev iz kar 60 držav. Pogovarjali smo se s številnimi in vsi so bili polni pohval na račun organizacije. Sklepam, da je na tem mestu še precej manevrskega prostora. Letos ste se osredotočili na tekaško sceno na Hrvaškem in v Srbiji, kam boste segli prihodnje leto?
Res je, letos smo se usmerili v Hrvaško, Bosno in Srbijo, prihodnje leto pa se nameravamo ozreti proti severu Evrope. Maratona so se letos udeležili tekači iz kar 61 držav, vključno s Slovenijo, a iz tujine prihaja po nekaj posameznikov iz ene države. Naš cilj jih je pritegniti še več. Upam, da bo naš projekt Gremo v Ljubljano cvetel tudi v prihodnje in da bo k nam pripeljal čim več tekačev.
Na 26. VW Ljubljanskem maratonu je teklo več kot dva tisoč tekačev iz kar 61 držav.
Je bilo po koronskih letih težje organizirati maraton? Je težje pritegniti sponzorje?
Kar zadeva sponzorje, je tako, da nam stalni stojijo ob strani, ni pa novih, ki bi v teku videli svojo priložnost.
V zadnjem hipu se nam je priključila tudi Slovenska turistična organizacija – v ljubljanskem maratonu so zaradi tujih tekačev videli potencial oz. izziv – in upam, da ta projekt peljemo naprej tudi z njimi.
Morali pa bomo poiskati nove sponzorje. Ne vem, ali bo trenutna prijavnina vzdržna na dolgi rok.
Udeležence smo razvadili z majčkami, ki so bile do letos del darilnega paketa, zato je bilo letos zelo veliko pritožb, ker jih ni bilo poleg startnine.
Dejstvo je, da ljudje v tujini plačajo prireditev, plačajo tek, redki so maratoni, ki dajejo še kaj zraven.
Organizacija prireditve stane, vsi ljudje, vse zapore, vsi zasloni, vse ima svojo ceno, življenje pa se je, kakorkoli obračamo, podražilo – to je realnost. Zato so dražje tudi startnine (50 evrov na začetku prijavnega roka, nato 60 in na koncu 70 evrov).
Denar iz startnin ne gre v zaslužek, ampak naprej v plačilo storitev.
Kolikšna je razlika v višini proračuna, če ga primerjamo s predkoronskimi časi?
Bili smo že na milijonu in pol, zdaj smo na milijonu. Manj ko je sponzorjev, nižji je proračun.
Kaj je najbolj drugače zaradi koronskih let?
Ni kaj dosti drugače, razen to, da se je vse skupaj podražilo. Vsaka stvar je bila še pred dvema letoma drugače vrednotena, danes je vse dražje.
Letos smo poskušali z različnimi promocijskimi akcijami, ki med tekači niso bile najboljše sprejete, smo pa privabili nekaj tekačev. Lahko imaš nizko startnino, a potem ne moreš dati torbe, majice in še zagotoviti dobre prireditve.
Znano je, da prijave na tekaške prireditve upadajo. Izjema so največji svetovni maratoni, narašča pa zanimanje za traile. Ali to opažate tudi vi?
Res je, leta 2019 smo imeli na ljubljanskem maratonu 12.500 "finišerjev" (tekačev v cilju, op. p.), letos pa jih je štartalo 8.500, kar je manj, kakorkoli obračamo.
Kam so izginili tekači, v katere dejavnosti so se usmerili?
Ugibamo, nihče ne ve točno. Del v trail teke, del tudi v kolesarstvo. Dejstvo je, da nas je korona osamila in da iščemo načine, da se ne družimo, čeprav v nedeljo tega na startu maratona nismo opazili, je pa bilo to opaziti maja, na startu teka trojk.
Letos je bilo neposredni prenos nedeljskih tekov mogoče spremljati na naši spletni strani in na zunanjih zaslonih ob trasi. Razmišljate o prenosu na televiziji? Pred leti smo prenos že spremljali na Planet TV. Se boste angažirali v tej smeri?
Mislim, da ja, ampak tudi tukaj je strošek verjetno še precej višji, kot je bil. Televizijski prenos ni pogoj za zlati znak. Mislim, da je bil spletni prenos za pretočno dogajanje kar zadovoljiva rešitev.
Preberite še:
6