Nedelja, 29. 10. 2017, 15.32
6 let, 1 mesec
Najhitrejša maratonca na 22. Volkswagen Ljubljanskem maratonu
Zmagovalec maratona okrcal narekovalce tempa: Dela niso opravili, kot se je od njih pričakovalo
"Bilo je težko. Imeli smo dve težavi. Prva je bila močan veter, druga pa narekovalci tempa, ki niso tekli v načrtovanem tempu," je bil razočaran zmagovalec ljubljanskega maratona Marius Kimutai. Nad "zajčki" ni bil navdušen niti Gabrijel Ambrožič, ki je na slovenskem tekaškem prazniku vsa leta odgovoren za tuje tekače.
Če smo bili v preteklosti vajeni, da so zmagovalci ljubljanskega maratona po zmagi pred sedmo silo stopili v spremstvu prevajalca, tokrat ni bilo tako. Kenijec Marius Kimutai je po zmagi na 22. Volkswagen Ljubljanskemu maratonu misli v družbi še dveh rojakov, ki sta se mu pridružila na zmagovalnem odru, Solomonu Kirwi Yegu in Albertu Korirju, strnil v angleščini.
V idealnih razmerah bi postavil rekord
"Na progi je bilo težko. Imeli smo dve težavi hkrati," je Kimutai, sicer tudi letošnji zmagovalec maratona v Rotterdamu, zmajeval z glavo. "Prva je bil veter, ki je bil precej močan. Druga težava so bili narekovalci tempa, ki niso dobro opravili svojega dela, niso tekli, tako kot naj bi, v načrtovanem tempu. Če bi zajčki opravili svoje delo, kot se je od njih pričakovalo, rekord ne bi bil težava," je bil razočaran 25-letnik, ki je s časom 2;08:33 za 14 sekund zgrešil rekordno znamko. Ta ostaja v lasti Etiopijca Limeniha Getachewa, ki je predlani v slovenski prestolnici tekel 2;08:19.
"V idealnih razmerah bi padel rekord ljubljanskega maratona," meni Kimutai.
Kimutai, ki je na maratonih do zdaj najhitreje tekel leta 2011 v Frankfurtu, ko je ciljno črto prečkal 2;06:07, meni, da bi v idealnih razmerah lahko tekel pod 2;07:00: "Tokrat pač nikakor ne morem biti zadovoljen s časom, a tako pač je. Ljubljanski maraton mi je sicer všeč, saj je proga precej ravna, prav tako je bil dobro organiziran."
"Na smolo bomo prihranili denar"
Za nabor tujih tekačev na ljubljanskem maratonu je že vsa leta odgovoren Gabrijel Ambrožič. "Nabor tekačev je bil izjemen, za tem stojim. Atleti so bili izjemni, štirje od njih vrhunski, pripravljeni za rezultat pod 2;06:30, a nas je tokrat premagal veter. To smo vedeli že kmalu po startu, v bližini Gospodarskega razstavišča, ko se je izkazalo, da bo veter premočan za doseg rekorda. Ograje so padale, reklamni panoji prav tako, noro. Tekači preprosto niso mogli teči. Pozneje se je veter sicer nekoliko umiril, tekači so ga dobili v hrbet, a takrat je bilo že vse zamujeno. Projekcija na malem maratonu je kazala še slabše, kot je bil rezultat na koncu, in sicer 2;11:00," je povzel Ambrožič, ki je bil razočaran nad tako imenovanimi tempotekači.
"Prvi je zdržal samo do 15. kilometra, drugi do 21. kilometra, na koncu je ostal samo eden. Lahko bi rekel, da smo na smolo prihranili denar. To je težak stavek, a taka je resnica," je o tempotekačih dejali Gabrijel Ambrožič.
"Dejstvo je, da niso opravili svojega dela," je opozoril. "Tekače bi morali potegniti do vrhunskega rezultata, a tega niso storili. Bili so preslabi. Prvi je zdržal samo do 15. kilometra, drugi do 21. kilometra, na koncu je ostal samo eden. Lahko bi rekel, da smo na smolo prihranili denar. To je težak stavek, a taka je resnica," je povedal sogovornik.
Kakšne nagrade so prejeli najboljši?
Po podatkih Ambrožiča so prvi trije maratonci prejeli nagrade v višini 30.000 evrov (zmagovalec), 14.000 evrov (drugouvrščeni) in 8.000 evrov (tretjeuvrščeni). V ženski konkurenci sta prvi dve prejeli enak znesek, tretjeuvrščena pa 9.000 evrov – denarne nagrade razdelijo glede na časovne "bonuse". Če bi padla rekorda, bi lastnika novih rekordnih znamk prejela še vsak po 5.000 evrov.
Poškodba ji je preprečila hitrejši tek
V ženski konkurenci si je zmago pritekla Etiopijka Shuko Wote Genemo, katere čas se je zaustavil pri 2;27:02, kar je dobro minuto in pol slabše od najboljše ženske ljubljanske znamke. Ta je od leta 2009 v lasti Kenijke Caroline Kilel (2;25:24).
Etiopijka je imela težave s stegensko mišico.
"Proga ji je bila všeč, čeprav je bilo zelo vetrovno in čeprav so jo mučile težave z s stegensko mišico. Te so ji preprečile, da bi tekla hitreje in morda ogrozila rekord," je besede zmagovalke povzel njen sotekač in potrdil, da je imela zmagovalka težave z nogo že pred začetkom ljubljanskega maratona, te pa so se med tekom le še stopnjevale. Genemova, ki ima sicer rekord skoraj minuto hitrejši od najboljšega na ljubljanskem maratonu, pravi, da bo o tem, ali se bo vrnila v Ljubljano, še premislila. Vsekakor pa bo najprej odpravila poškodbo.
Zelene črte navodilo Svetovne atletske zveze
Zelene črte nakazujejo najkrajšo mogočo razdaljo teka.
Z Ambrožičem semo se dotaknili tudi zelenih črt, s katerimi so organizatorji letos označili občutljivejše točke na trasi, kjer bi lahko prišlo do napak. Ambrožič je zavrnil, da so črte uvedli zaradi lanskega spodrsljaja.
"Gre za navodilo Svetovne atletske zveze, ki svetuje, da se začrta pot, ki nakazuje najkrajšo možno razdaljo teka. Upam, da bo to postala stalna praksa. Na določenih segmentih bo treba črto še razširiti, je povedal, najkrajšo distanco pa mora vleči tudi avto z uradno uro.
Ambrožič pravi, da zaradi lanske napake dodatnega stresa organizatorji niso čutili.
"Vse smo temeljito analizirali in se resno pogovorili. Proga je bila zavarovana na vseh ravneh, ob progi je bilo zadostno število varnostnikov, policistov in prostovoljcev. Lanska šola je dosegla svoj namen," je poudaril.
Naloga Atletske zveze Slovenije
Glede skromne udeležbe slovenskih maratoncev je Ambrožič pripomnil, da je to bolj naloga Atletske zveze Slovenije. "Vse slovenske tekmovalce v maratonu, ki so v Ljubljani tekli v zadnjih treh letih, smo vabili že zgodaj spomladi, a se ni nihče odzval. Puhar se je, razumljivo, odločil za krajšo razdaljo (21 km), kar je logično, saj je maraton tekel že na letošnjem svetovnem prvenstvu v Londonu in je bil ljubljanski na sporedu prekmalu, ne vem pa, zakaj nas je zavrnila Sonja Roman."
1