Petek, 2. 8. 2019, 16.38
5 let, 3 mesece
INTERVJU: DEJAN JAKARA, Helios SUNS
Kot najmlajši v slovenski ligi sanja o evroligi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,60
Med kratkim poletnim oddihom je misli od mlade slovenske reprezentance, s katero je kot selektor ostal v diviziji A evropske košarke, Dejan Jakara že preusmeril proti moštvu Helios Suns. "Gradimo mlado poletno ekipo, ki bo gojila napadalno košarko," obljublja komaj 33-letni kranjski trener, ki bo z domžalsko ekipo naskakoval vsaj četrto mesto v državi, svojo kožo pa želi drago prodati tudi v 2. ligi ABA.
Lani jeseni je v Helios prišel kot zgodnji gasilec. Zaupnico si je prislužil že med sezono, za nameček pa ga je krovna košarkarska organizacija imenovala še za selektorja mlade reprezentance. Z okrnjeno zasedbo je minuli mesec v Tel Avivu zasedel enajsto mesto. "Glede na vse odpovedi, ki smo jih bili deležni, je to uspeh. A morda bi lahko dosegli še več," pravi mladi trener, ki je trenersko pot gradil pri Jančah, v Heliosu in Brnu. Tudi v sezoni 2019/20 bo najmlajši trener v prvi slovenski ligi. A njegove trenerske ambicije so vendarle še krepko večje …
Slaba dva tedna po koncu evropskega prvenstva za mlajše člane … Enajsto mesto in obstanek v diviziji A. Dovolj za visoko oceno?
Ne vem, ali so se trenerji bali neuspeha. Zame je bil to izziv. Vedel sem tudi, da ne bom mogel računati na vse boljše. Že v fazi sestavljanja načrtov sem bil deležen novih odpovedi. Vseeno je bil cilj preboj v četrtfinale. Smola na tekmi s Poljsko nam je nato v osmini finala namenila Španijo. Vseeno verjamem, da smo prikazali všečno igro. Obstanek ne more biti uspeh. Bolj ponosen sem na prikazano.
Koga ste najbolj pogrešali? No, poleg Luke Dončića, ki bi prav tako lahko zaigral, saj je to njegova generacija.
Skoraj vse prvenstvo so me zbadali z vprašanji o tem, kje je Luka Dončić. Odgovarjal sem, da so tekmeci lahko veseli dejstva, da ga ni. Sicer pa smo pogrešali Nika Dragana, Jurija Macuro, Denisa Alibegovića … Številni med manjkajočimi bi imeli pomembno vlogo.
A vseeno … Še pred nedavnim sta bila tako mlada kot mladinska reprezentanca v B-diviziji. Zdaj je okrnjena ekipa mlajših članov obstala med elito, mladinci pa so ta teden celo v boju za kolajno. Obetaven pogled v prihodnost?
V preteklosti sem tudi sam slišal ali pa prebral veliko kritik o slabih rezultatih mlajših selekcij. Ob tem pa sem pogrešal pojasnilo, da je naša baza zelo majhna. A zdaj vidimo, da se dobro dela. Pri tem ne mislim le na zadnje rezultate, temveč tudi na zanimanje tujih klubov. Že zgolj Real Madrid redno posega v naš bazen. Za prihodnost slovenske košarke se ne gre bati. Po drugi strani pa se je treba zavedati, da vsake toliko časa zazeva vrzel. Poglejte Srbijo, ki je med mladimi vedno velesila. Izpadli so v B-divizijo. Predvsem pa ni več avstajderjev. Poglejte, kako igrajo Britanci. Ali pa Nemci.
Preseliva se v klubske vode. Ostajate trener Heliosa. Kako blizu ste dokončni podobi igralskega kadra?
V načrtu imamo še enega visokega branilca ter dva visoka košarkarja. Z dosedanjo sestavo ekipe sem zelo zadovoljen. Gre za kader, ki omogoča gojenje napadalne košarke. To je kar velik zasuk, saj je bila lanskoletna ekipa Heliosa bolj obrambno naravnana.
Na domžalsko klop ste sedli novembra lani, kar pomeni, da niste bili vključeni v selekcijo. Letos bo ekipa sestavljena bolj po vašem okusu.
Prav zagotovo je to prednost. Vsak trener ima namreč svoj sistem, po katerem izbira igralce. Jasno, če se znajdeš v že sestavljeni ekipi, moraš prilagajati sistem ali se odločiti za povsem novega. V tem pogledu bo ta sezona tudi zame precej lažja. Skupaj s pomočnikom in direktorjem Matevžem Zupančičem skrbno sestavljamo ta igralski mozaik. Iščemo prave značaje, pregledujemo posnetke, finančne zmožnosti … Nisem egoist, ki bi vse delal sam in izključeval druge. Na koncu je odločitev vseeno moja. Jaz seveda tudi nosim odgovornost, če se uštejem. Verjamem, da nastaja Helios, ki bo skladen z mojo trenersko filozofijo.
Kakšen je domet Helios Suns?
V 2. ligi ABA želimo stopniško višje. V državnem prvenstvu je osnovni cilj uvrstitev v ligo za prvaka. Od tega seveda ne odstopamo. Prepričan pa sem, da se moramo boriti vsaj za četrto mesto, torej za trojico, ki izstopa.
Gre za Sixt Primorsko, Cedevito Olimpijo in Krko. Te ekipe so tudi finančno korak pred drugimi, predvsem prvi dve.
Vsekakor. Z njimi se, realno gledano, težko primerjamo. Krka je konstantna. Sixt Primorska bo močnejša kot lani. Še največji napredek pa pričakujem pri Olimpiji. Prav zaradi tega smo v postavljanju domžalskih ciljev realni.
Ob rezultatih pa je pogled v Domžalah pogosto usmerjen tudi proti novim obrazom. Si drznete napovedati kakšno ime?
Tovrstne napovedi so vedno nehvaležne. Vemo, kaj imamo. Nejc Klavžar se je že dokazal v reprezentanci. Vsekakor pa se je treba zavedati razkoraka med člansko košarko in mlajšimi kategorijami. Tudi preostali mladi igralci bodo potrebovali nekaj časa, da se postopoma prilagodijo na fizično močnejšo košarko. Je pa dejstvo, da smo želeli mlado in poletno ekipo.
Kaj pa Luka Smodiš? Kakšen je njegov status? Je tudi on eno od imen prihodnosti?
Žal se je znova poškodoval, a na srečo ne gre za hujše težave. Verjamemo, da se bo kmalu vrnil. Vašemu drugemu vprašanju pa bi prikimal. Gre za zelo nadarjenega igralca. Pomembno je, da trdo dela in se osredotoči na pot profesionalnega košarkarja.
Je za takšnega košarkarja lahko priimek veliko breme?
Da in ne. Nanj seveda ne gledamo kot na sina Matjaža Smodiša. Se pa lahko pojavljajo povsem notranji pritiski. Nihče si ne more ustvariti takšnega pritiska kot igralec sam. Zato bo naloga vseh trenerjev, ki bomo delali z njim, izkoreninjanje teh misli. Potrebuje podporo. Na koncu pa bo vse v njegovih rokah.
Dotakniti ste se slovenskih odhodov v Real. Letos se je iz Domžal v Madrid podal Jan Vide, lani Urban Klavžar. Tam sta tudi Dan Duščak in Žiga Samar. Kakšen je vaš nagovor takšnim fantom? Je morda primer Luke Dončića, ki je vendarle edinstven košarkar, lahko za marsikoga tudi zavajajoč?
Uf, zahtevno vprašanje. Osebno menim, da je za mladega košarkarja takšen odhod koristen. Navsezadnje smo v dobi hitrega prehajanja informacij. Real ve, koga želi. Mladi košarkarji pa se zlahka pozanimajo, kaj jih tam čaka. To je za vsakega posebej velika priložnost. Opozoril bi predvsem izjemne pogoje za delo, ki jih čakajo pri Realu. Slovenija se s tem ne more primerjati. Na koncu pa je na potezi vedno košarkar. Delo, delo, delo … Morajo se dokazati in si izboriti igralne minute. To je v tej zgodbi ključno.
Helios pa ima tudi zelo mladega trenerja. Kakšne so vaše ambicije? Kako hitro bi lahko domžalski klub postal premajhen?
Želim postati evroligaški trener. Če ne bi toliko vlagal vase, si ne bi postavljal tako visokih ciljev. Predan sem košarki. Želim napredovati. Vsak dan želim vlagati vse, kar premorem, da si nato po koncu trenerske poti ne bi kaj očital. Med drugim to pomeni tudi popolno predajanje Heliosu. Zato zdaj ne razmišljam o drugih poteh. Priložnost za korak naprej bo prišla, če si jo bom zaslužil. Vem, včasih je potreben tudi kanček sreče. A tudi srečo si je treba zaslužiti.
