Košarkar, ki bi ga Goran Dragić zadolžil za zadnja dva meta za zmago

Dokumentarni film z naslovom Tiha zmaga je prvi dokumentarni film o gluhem košarkarju in prvi dokumentarni film o slovenskem košarkarju Mihi Zupanu, članu slovenske košarkarske reprezentance.

Na današnji predpremieri v Kinodvoru, kjer se je kljub neugodnemu terminu – ob 14.00 – zbralo ogromno Mihovih prijateljev, kolegov in filmskih ustvarjalcev, je protagonist Tihe zmage priznal, da si je že nekaj časa želel, da bi njegovo zgodbo nekdo prelil na film. "Za to sem hvaležen Luki," se je poklonil športnemu novinarju, scenaristu in pravzaprav tudi idejnemu pobudniku Tihe zmage Luki Šeficu.

Košarkarja so na predpremierno predvajanje filma prišli podpret ožja in širša družina ter številni člani slovenske košarkarske reprezentance gluhih in izbrane vrste slišečih. Tako smo na platnu in v zadnji vrsti kina opazili vedno nasmejanega Marka Miliča in Dragišo Drobnjaka, ki se tako kot Milič predstavlja v eni od stranskih vlog v Tihi zmagi, pa Mateja Erjavca, predsednika Košarkarske zveze Slovenije, starša bratov Dragić, ki smo ju prav tako lahko videli v filmu, in številne druge.

Miha Zupan, tako kot je v resnici

Film je mnogo več kot lepljenje posameznih kadrov, eksplozivnih zabijanj in tekanja pod koši. Miho si prizadeva predstaviti takega, kot v resnici je.

Ko pomaga ženi pripravljati omako bolognese, ko v domači delavnici struži les, ko se igra s hčerkama Luno Mijo in Ulo Melino, ko na morju opravlja vaje za ravnotežje, … Skratka točno to, kar si je Šefic, novinar, ki se je pred leti samoiniciativno učil znakovnega jezika, v katerem se sporazumevajo gluhi, želel. Gledalci ga bodo tako spoznali ne samo kot vrhunskega košarkarja, pač pa tudi kot ljubečega očeta in moža z smislom za humor.

Tako v filmu na primer izvemo, kako mentalno in ne samo fizično zahtevno je igranje vrhunske košarke s slišečimi, saj mora biti košarkar celotno tekmo stoodstotno osredotočen na dogajanje pod koši in na komunikacijo soigralcev, da se je v preteklosti že dogajalo, da je Zupan ob povišanih tonih razburjenega trenerja preprosto izklopil slušni aparat in pohlevno prikimaval z glavo, zraven pa si mislil svoje, do tega, da bi ga Goran Dragić, naš največji košarkarski zvezdnik, ki se v filmu pojavlja v kadrih pri maserju, izbral kot tistega, ki vrže zadnji met za zmago. "Ker ne slišiš, ni pritiska," je namignil starejši bratov Dragić, čeprav se je izkazalo, da v resnici ni ravno tako.

Pa da je Zupanov idol Marko Milič, da je od nekdaj rad poslušal glasbo, a vse do prihoda skupine Red Hot Chili Peppers na sceno sploh ni poslušal besedil. In seveda, da želi biti most, ki združuje svet gluhih in slišečih. Kar ni vedno lahko, saj, kot smo slišali, gluhi na slišeče gledajo z odporom, saj jih ti ne želijo vključiti v družbo.

Mihi Zupanu je to uspelo. Danes je povsem enakovreden član in člen košarkarske reprezentance, tako kot na primer Zoran Dragić, Klemen Prepelič, Jaka Blažič ali Alen Omić, ki si verjetno težko predstavljajo, kakšne prepreke morajo gluhi preskakovati v svetu slišečih.

Dokumentarni film Tiha zmaga je nastal v uredništvu dokumentarnega programa Televizije Slovenija pod producentsko taktirko Jake Hemlerja, režisersko vlogo v svetu brez zvoka pa je prevzela in z odliko opravila Haidy Kancler, ki je družino Zupan opisala kot eno redkih ultimativno ljubečih družin.

Največji izziv zanjo je bil film zložiti v celoto, saj se jim je na polovici snemanja izgubila polovica materiala, kar je v praksi pomenilo, da je polovica igralcev morala v tujino, sicer pa vse skupaj ocenjuje kot zanimivo izkušnjo, pri kateri ji je bilo v izredno čast, da jo je družina Zupan spustila v svoj svet.