Spotkast
Torek, 8. 4. 2025, 4.00
12 ur
Spotkast z Igorjem Harbom
Toni Cahunek: Šokiran sem. Prepričan sem bil, da bo sledil pogrom. #Spotkast
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,85
Toni Cahunek je ne glede na uspešno kariero v medijih mnogim še zmeraj znan kot Storž, po vzdevku svojega lika iz kultnega filma Tu pa tam. Pravi, da ga še 20 let po tem filmu marsikdo pokliče tako. A zdaj ima nov film, izredno pomemben dokumentarec z naslovom Novi sošolci, ki osvetli odnos do otrok priseljencev s Kosova v Sloveniji. V Spotkastu se je razgovoril o ozadju te teme, ki jo je raziskal med pripravo filma, ter širših družbenih vidikih priseljevanja in šolstva, pa tudi o presenetljivem prodoru nekaterih prejšnjih projektov, kot je bil dokumentarec o marihuani Poročilo: Žbe.
Dokumentarni film Novi sošolci se osredotoči na otroke, a skozi njihove zgodbe izvemo veliko tudi o družinah, njihovem ozadju na Kosovu in splošnem odnosu do priseljencev v Sloveniji. Cahunek opozarja, da so tukaj ključne različne ustanove, a je brez koherentnega državnega načrta veliko stvari v zraku.
"Ko kličem na šole, centre za socialno delo in druge ustanove glede prikazovanja filma in sodelovanja na povezanem dogodku, me polovica sprejme z največjim navdušenjem in se mi zahvali za ta film, druga polovica v krajih, kjer vem, da imajo izzive, pa nonšalantno odvrne, da to njih ne zadeva. To vidimo povsod, nekatere institucije improvizirajo, da bi odpravile težave, druge se pretvarjajo, da to ne obstaja," razloži.
Toni Cahunek te dni predstavlja dokumentarec z naslovom Novi sošolci, ki osvetli odnos do otrok priseljencev s Kosova v Sloveniji.
Težave s sprejemnimi razredi
Ključna težava je seveda v politiki. "Ugotavljam, da so politične rešitve pogosto neuspešne, ker je levi pol neaktiven pri iskanju rešitev in zagovarja, da so stvari urejene, čeprav niso, medtem ko desni pol ponuja diskriminatorne prakse.
Ena takih je tudi tako imenovani sprejemni razred, v katerega bi za prvo leto vključili vse tujce, ki pridejo v državo, da se lahko naučijo slovenščine. Prepričan sem, in to so potrdili tudi številni sogovorniki, da bi tak pristop spodbudil večjo segregacijo in tudi diskriminacijo otrok. Zelo dober argument proti tem razredom je v skrbi za otroke: tako bi jih naprej silili v stresno izkušnjo vključevanja v sprejemnem razredu, nato pa leto kasneje to težko izkušnjo ponovimo ob vključevanju v običajni razred."
Ob nastajanju filma in odzivih iz okolice do priseljencev v njegovem domačem Kranju je pričakoval napade, a ga je presenetilo njihovo nasprotje.
"Šokiran sem nad odzivi"
Ob nastajanju filma in odzivih iz okolice do priseljencev v njegovem domačem Kranju je pričakoval napade, a ga je presenetilo njihovo nasprotje: "Šokiran sem nad odzivi. Prepričan sem bil, da bo sledil neki pogrom ter da bom deležen kritik in izpadov albanofobov. Zgodilo se je nasprotno. Od slovenske javnosti smo dobili pozive, da želijo več informacij o Kosovu in zgodovini, tako da je film postal most med Slovenci in priseljenci, ki pa so izjemno ponosni, da so se pojavili v filmu v kinu. Mislim, da jim najbolje damo vedeti, da nam je mar, kadar kot družba pokažemo, da je neuspeh vključevanja v šolah naš skupni neuspeh," pravi Toni Cahunek in doda, da je to odlična iztočnica, da stvari začnemo urejati.
Čas za legalizacijo marihuane?
Za magistrsko nalogo je posnel prvi dokumentarec Poročilo: Žbe, ki razbija mite glede kriminalizacije marihuane. Na vprašanje, ali je v tem času zaznal spremembe, odvrne: "Malo mi je smešno, da je minilo petnajst let in koliko se je v tem času zgodilo. Imamo prodajalne, kjer se kupuje konoplja v središču mesta brez večjih težav, en kup je oglaševanja konoplje kot čudežnega zdravila. Toliko se je spremenilo, a hkrati nič," sklene, saj je marihuana še zmeraj nezakonita. "Trenutno je vse prepovedano in vse dostopno. In mislim, da to nikogar ne moti."
Za magistrsko nalogo je posnel prvi dokumentarec Poročilo: Žbe, ki razbija mite glede kriminalizacije marihuane.
Nekako v duhu starega reka Brez trave ne bo sprave je Cahunek ugotovil, da je njegov film pomagal zbližati generacije in vnesti razumevanje med ljudi. "Veliko ljudi je pristopilo k meni in mi reklo: 'Hvala ti za film, mama me zdaj bolj razume.' Mislim, da je bil ta film tako pomemben, ker smo se lahko vsi s starši pogovorili o teh temah. Tudi jaz."
Za vedno Storž
Tu pa tam je bil leta 2004 kulturni fenomen, saj je postal eden najbolj gledanih slovenskih filmov in izstrelil režiserja Mitjo Okorna v smeri Hollywooda. "Ne bi si mislil, da se bom 20 let kasneje še pogovarjal o tem. Naša želja je bila imeti eno projekcijo v kinu Center v Kranju," Toni Cahunek opiše svoj pogled na ta fantastični uspeh. V tem času mu je uspelo razvozlati formulo za preboj, primerja jo z vzponom panka v sedemdesetih. "Energijo dvajsetletnikov smo povezali z digitalno revolucijo in mankom pristnosti v slovenskem filmu," razloži. "Zato je Tu pa tam imel tak učinek in ga ima še danes. Še zdaj me kakšen desetletnik pokliče Storž in mi ni jasno, kako to, pa saj še sploh ni bil rojen, ko je bil film izdan. Skratka, očitno sem Storž, to se me bo držalo do konca dni."
