Četrtek, 5. 9. 2024, 4.00
3 mesece, 2 tedna
Intervju: Aleksander Sekulić
Izpoved Aleksandra Sekulića, ki je obrnil nov list
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,60
Aleksander Sekulić je od sredine avgusta brez klubskega delodajalca, vso svojo pozornost je zdaj obrnil na reprezentanco.
"S tem se lahko ne strinjam in nisem zadovoljen, a odločitev spoštujem. Zdaj sem obrnil nov list," je med drugim o koncu klubske poti na klopi Lokomotiva iz Kubana v intervjuju za Sportal dejal Aleksander Sekulić, ki je pred nekaj tedni ostal brez klubskega delodajalca.
Kako hitro se lahko stvari popolnoma spremenijo, je v sredini avgusta na lastni koži spoznal slovenski selektor košarkarske izbrane vrste Aleksander Sekulić, ki je le nekaj dni pred začetkom priprav nepričakovano ostal brez mesta glavnega trenerja ruskega Lokomotiva iz Kubana. Temu je bolj ali manj uspešno poveljeval zadnji dve sezoni, ob odločitvi vodstva kluba pa je njegova ruska zgodba nenadejano dobila končno ločilo. Tako je 46-letni košarkarski strateg z družino spakiral kovčke in se hitro vrnil v Slovenijo, kjer je zdaj ugriznil v novo realnost. V tej si je torkovo dopoldne rezerviral za Sportal in v intervjuju spregovoril o svojem zadnjem klubskem dejanju in tudi o slovenski izbrani vrsti, dogajanju okoli poslovilne tekme Gorana Dragića, glasnih kritikah na svoj račun, Luki Dončiću ter tudi prihodnosti, ki je za vogalom.
Aleksander Sekulić v pogovoru za Sportal
Vaša zgodba z ruskim Lokomotivom se je končala zelo nenadno in nepričakovano. Kaj se je v zadnjih tednih pravzaprav dogajalo?
Zame je bilo vse skupaj, sploh glede na rezultate, ki smo jih dosegli v zadnjih dveh sezonah, veliko presenečenje. Tudi zgodilo se je res pozno, teden oziroma dva pred začetkom priprav. Zadovoljstvo je bilo še lani jasno vidno tako v vodstvu kluba kot med navijači, niti ni bilo kakršnihkoli znakov, da se bo to zgodilo. A na koncu ima klub to pravico narediti, razšli smo prijateljsko, brez večjih težav.
Vse skupaj so na koncu pogojevali tudi z mojim delom v slovenski reprezentanci, to naj bi bil eden izmed razlogov, čeprav ne verjamem, da je to glavni razlog. So pa želeli, da se odpovem delu v reprezentanci.
Kar je bilo zatem največje presenečenje in šok, je bilo dejstvo, da se je predsednik kluba Andrej Vediščev ob mojem odhodu sam postavil tudi za trenerja kluba. A kot sem rekel, vodstvo kluba se odloči, kot si želi in misli, da je najboljše za ekipo. S tem se lahko ne strinjam in nisem zadovoljen, a to odločitev spoštujem. Zdaj sem obrnil nov list. Zgodba se je zaključila, z družino sem se odselil iz Rusije, imel sem nekaj več časa za oddih in časa z družino, še preden se je začela šola.
Omenili ste slovensko reprezentanco, s katero ste v začetku poletja neuspešno naskakovali vozovnico za Pariz. "Uvrstitev na olimpijske igre je bila naš cilj, ali je bil realen, bo povedal strokovni štab," je pred kratkim dejal Klemen Prepelič. Kako odgovarjate na njegove besede?
Na vsakem tekmovanju, kvalifikacijah so cilji vedno visoki, sploh če imaš v svoji zasedbi najboljšega košarkarja na svetu. Tudi na tekmovanja se podajamo z visokimi ambicijami in cilji, je pa dejstvo, da če želiš doseči odmeven rezultat, se mora iziti prav vse. V zadnjih letih je Slovenija dosegala vrhunske rezultate, tudi po tem kotiramo med velesile, a po naboru igralcev in številu prebivalcev to težko rečemo. Ko ciljev ne dosežemo, je razočaranje še toliko večje.
Na kvalifikacije smo se podali s ciljem, da se uvrstimo na olimpijske igre, a preprosto se ni izšlo. Bili so številni objektivni razlogi, zakaj je bil izplen takšen, kot je bil, je pa dejstvo, da bi se tudi v optimalni formi težko zavihteli na olimpijske igre. Nikakor slovenska izbrana vrsta ne beži od tega, da se od nje vedno pričakuje največ, je pa nemogoče pričakovati, da bomo prav na vsakem tekmovanju popolnoma pri vrhu. Seveda ima tu ogromno vlogo Luka Dončić, brez njega bi bila ta možnost precej manjša.
Slovenci na kvalifikacijah za OI niso bili kos tekmecem.
Grčijo in njihovo kakovost na stran, v oči je bodla predvsem tekma s Hrvaško, na kateri je reprezentanca prikazala eno najslabših predstav v zadnjem obdobju. Kaj se je dogajalo?
Po tekmi smo se pogovorili, točno smo vedeli, zakaj se je zgodilo, kar se je, kje smo imeli težave. Vedno pravim, da ima vsak pravico imeti slab dan, na žalost se je nam to zgodilo na tekmi s Hrvaško, na katerih je naboj vedno toliko večji, zato je bilo tudi razočaranje ogromno. Na koncu ta poraz ni vplival na nadaljnje dogajanje, le prej smo naleteli na tekmeca, ki bi ga morali za uvrstitev v Pariz tako ali tako premagati. Grčiji kot tekmici res nismo bili kos.
Po teh kvalifikacijah so bile znova zelo glasne kritike tudi o vašem delu. Koliko se vas takšne stvari dotaknejo oziroma ste zanje dovzetni?
Kritike bodo vedno, tudi ob dobrih rezultatih so, a še posebej takrat, ko se tekme izgubljajo. Ob tem je vedno najbolj na udaru trener oziroma v mojem primeru selektor. Pri teh zadevah poskušam biti vedno objektiven. Po takšnih turnirjih se je treba usesti, opraviti analizo in najti objektivne razloge za dogajanje. Vedno, prav po vsaki tekmi, poskušam izhajati iz sebe in trenerskega štaba, če smo naredili kakšne napake. Na kritike sem navajen, saj sem del vsega tega dogajanja že nekaj časa. Imam svoj krog ljudi, ki jim zaupam, katerih kritike jemljem za kredibilne, z drugimi se poskušam ne obremenjevati. Vsak ima pravico do svojega mnenja, so pa po mojem mnenju določene stvari včasih preveč izpostavljene oziroma ima vsak pravico komentirati, četudi morda v določenih primerih ni toliko kompetenten.
Goran Dragić in Aleksander Sekulić
Imate tukaj v mislih koga specifičnega?
Ne, govorim na splošno. To sicer včasih težko razumem, ker če govorim iz sebe, nikoli ne kritiziram določenih zadev, če res ne poznam celotnega položaja in ozadja dogajanja. Tako je tudi pri reprezentanci, nekdo, ki je ves čas z reprezentanco, je kompetenten, da komentira dogajanje, vsega drugega si ne ženem k srcu.
Po kvalifikacijah za olimpijske igre je šla zadeva še korak dlje. Začele so se delitve na uličarje in KZS, svoje mnenje je brez ovinkov podal tudi Peter Vilfan, oglasil se je Goran Dragić. Vaš komentar?
Slovenija je tako majhna in me žalosti, da se sploh pogovarjamo, da se delimo na pole, to je katastrofa za slovensko košarko in šport, takšne stvari nikoli ne prinesejo ničesar dobrega. Verjetno so tudi tu zadaj neki interesi in se dogajajo stvari, kot se. Tu bi morali vsi stremeti k istim interesom, da se reprezentanca uvršča na največja tekmovanja in dosega dobre rezultate. Hkrati ne razumem, zakaj je tako samoumevno, da se Slovenija ves čas uvršča na največja tekmovanja, vemo, koliko let smo čakali na prvo medaljo z velikega tekmovanja. Se seveda strinjam, da je Slovenija dovolj kakovostna za to, a se mora v tem primeru res iziti prav vse. Pri nas se vse dela na prvo žogo, najlažje je kritizirati, to zna vsak. Medtem ko se potem pri konkretnem reševanju težav ne pojavi nihče.
Slovensko košarkarsko izbrano vrsto konec novembra čaka nadaljevanje kvalifikacij za Eurobasket, po dveh tekmah ima Slovenija dve zmagi.
Ena od stvari, ki so jo očitali oziroma jo še tako vam kot celotnemu vodstvu KZS, je pomanjkanje samokritike za nekatere rezultate reprezentance, igre, predstave. Kako odgovarjate na to?
Samokritike glede česa? Šport je sestavljen iz porazov in zmag. Ne razumem, zakaj se na poraze gleda kot na katastrofo, šport je sestavljen iz obojega in porazi so prav tako korak k uspehu. Torej je Slovenija dolžna osvajati odličja, in če nam to ne uspe, smo se potem dolžni opravičevati? Na osnovi česa? Če smo izgubili z Grčijo, se moram potem nekomu opravičevati? Kot sem rekel, zaključke je treba podati na osnovi vseh dejavnikov.
Res pa je, da je profesionalni šport takšen, da hočemo ali nočemo, na koncu štejejo le zmage in je to glavno merilo dela.
Seveda, ne moreš pa vedno samo zmagovati. Tudi če pogledamo samo primer reprezentance ZDA, ki je letos v Parizu nastopila v res močni zasedbi, a se je morala pošteno potruditi za zlato odličje. Vse ni samoumevno v nobenem primeru, čeprav marsikdo misli, da je.
Zadnja leta ves čas poudarjamo, da v slovenski izbrani vrsti vlada odlično vzdušje. Kako je bilo po turnirju v Pireju?
Poraz s Hrvaško je bil prava streznitev, tudi odziv je bil pravi. Nikakor ne morem reči, da je bilo vzdušje slabo, tudi kemija je bila prava. Je pa res, da smo imeli v preteklosti obdobja s slabšim vzdušjem in je to močno vplivalo tudi na igro.
Konkretno o katerem primeru govoriva?
O EuroBasketu 2022, kjer se je videlo, da v ekipi ni pravega vzdušja. Kot trener to težko gledam z distance. O imenih ne bom govoril, ker to nikakor ni korektno, v nobenem primeru. Kar se dogaja v ekipi, ostane v ekipi.
Tako vi kot KZS si pred dnevi niste "prislužili" povabila Gorana Dragića na poslovilno tekmo v Stožicah. Vaš komentar na dogajanje, ki je precej razburkalo športno javnost?
To so me vprašali že nekajkrat, a težko odgovorim, zakaj je tako, oziroma je to vprašanje za Gorana. Vem, da je dejal, da mi že vemo, zakaj, a iskreno jaz razloga ne vem oziroma mi ga niti ni povedal. Želel bi si, da bi mi povedal konkretno v obraz, kaj je bilo narobe. Ne vem, zakaj se je to zgodilo, je pa bilo zame veliko presenečenje, da ni povabil niti vodstva KZS, a je na koncu to popolnoma njegova odločitev. Tekme nisem gledal niti po televiziji, ker sem bil na dopustu. Ne glede na vse, Gorana poznam od njegovega 17. leta, dosegel je res ogromno in mu čestitam za izjemno kariero.
Zdaj ste že nekaj let v vlogi selektorja slovenske izbrane vrste, v tem času ste bili večkrat deležni številnih kritik. Ste kdaj v tem času razmišljali, da bi sami zaprli poglavje na klopi slovenske izbrane vrste?
Biti trener in selektor je zame velika čast in privilegij. Zavedam se, da takšno delo s sabo prinese tudi težke čase. Te čase veliko lažje prebrodiš, če vse skupaj počneš z dobrim namenom in najvišjimi cilji. Zagotovo kdaj po kakšnem težkem porazu podvomiš, a sem privrženec tega, da je vedno treba najti način, kako se po tem pobrati. Torej je moj odgovor ne.
Predsednik KZS Matej Erjavec in Sekulić
Ste imeli ob tem ves čas tudi neomajno podporo Košarkarske zveze Slovenije?
Do zdaj sem imel vedno podporo. Razmere so bile takšne in drugačne, a vodstvo zveze mi ni nikoli pokazalo ničesar drugega kot neomajne podpore. Mogoče je bilo v ozadju kaj drugače, a meni je bilo vedno vse v najlepšem redu.
Veliko govora je v zadnjem času tudi o pomlajevanju ekipe in priključevanju mlajših. Kako gledate na to?
Pomlajevanje se dogaja že nekaj časa. Ne gre za to, da imamo zdaj ekipo le starejših od 30 let. Nekateri mlajši so že bili z nami na velikih tekmovanjih, nekateri še bodo. Proces tako že traja. Bi pa vsem, ki govorijo o pomlajevanju, dejal, naj konkretno povedo, koga je treba izključiti iz reprezentance, če že govorimo o tem. Pomlajevanje se vedno sliši odlično, a še vedno moramo narediti ekipo, ki bo konkurenčna in kakovostna, hkrati pa tudi ekipa, ki bo najbolje delovala z Luko Dončićem in ki bo dala tisto, kar tudi on potrebuje. On je vodja ekipe, okoli katerega se gradi moštvo.
Stojim za vsako svojo oziroma našo odločitvijo, ne odločam se čez noč, vsako odločitev sprejmemo s štabom. Če kdo potrebuje razloge za odločitve, jih lahko navedem, najlažje pa je seveda kritizirati in pametovati. Vsaka reprezentanca se prej kot slej sreča s pomladitvijo. Težava, ki jo imamo ob tem v Sloveniji pa je, da nimamo močne domače lige in smo odvisni od tega, kako igra Cedevita Olimpija, medtem ko drugi klubi niso konkurenčni.
Reprezentanca ni prostor, ki lahko razvije košarkarja, ta prostor mora biti klub. Moja naloga, torej naloga selektorja, pa je, da izberem najboljše možne igralce v danem trenutku, ki bodo pomagali pri uresničevanju ciljev izbrane vrste. V Sloveniji z mlajšimi selekcijami delajo odlično, na kar kažejo tudi evropskega prvenstva mlajših kategorij, in obenem imamo vrhunske trenerje. Upam, da bo večini uspel tudi pravi preskok.
Ko ste že ravno omenili Luko, koliko on vpliva na vodenje reprezentance oziroma dogajanje okoli nje?
Če mislite selekcijo igralcev, je to izbira strokovnega štaba. Seveda si želi vedeti, kdo bo del izbrane vrste, nikakor pa ni tako, da bi na to kakorkoli želel vplivati. A je tu seveda ogromno zadev glede njegovega dobrega počutja, torej organizacije dela v reprezentanci. Trudimo se, da ima celotna reprezentanca najboljše možne pogoje za delo. Luka je superzvezdnik in tudi reprezentanca se mora temu prilagoditi. Jasno je, da se zavedamo, da si maksimalno želimo izkoristiti dejstvo, da Luka želi igrati za reprezentanco, in mu omogočiti najboljše možne pogoje, v to spada tudi ekipa.
Koliko se je Luka v teh letih, ko sodelujete, spremenil, dozorel?
Želim poudariti, da je dozorela vsa ekipa, ne samo Luka, a če se ravno pogovarjava o njem, zagotovo dozoreva tako z uspehi kot neuspehi. Vsaka klubska sezona v pozitivnem smislu vpliva na njegov fizični in miselni razvoj. Čedalje bolj se zaveda, kakšno moč in kakšen vpliv ima na okolico. Tudi sam si je lani zaželel, da bi bil kapetan, čeprav je prej to vlogo prepuščal starejšim, zdaj tudi on postaja pravi vodja. Vsako sezono pokaže nekaj novega, vseskozi je boljši in boljši.
"Vsako sezono pokaže nekaj novega, vseskozi je boljši in boljši," o Dončiću pravi Sekulić.
Reprezentanci se je v vlogi športnega direktorja KZS pridružil tudi Saša Dončić. Koliko ste v stiku z njim?
Sodelovanje z njim je zelo pomembno, ker ima Saša odličen občutek za igralce in komunikacijo. Zna začutiti določene stvari, ve, kaj igralci potrebujejo in česa ne. Ne samo v članski vrsti, tudi med mlajšimi.
Kot vemo, je imel Saša tudi veliko vlogo pri naturalizaciji Josha Neba, ki je bil poleti z reprezentanco res kratek čas.
Josh je bil z nami poleti tri dni, prišel je v reprezentanco, a ni niti vedel, kako delujemo v obrambi, ker preprosto ni bilo časa.
Kar zadeva prihodnost naturaliziranih košarkarjev, Mike Tobey ostaja v vaših računicah?
Tudi z njim se bomo morali usesti in se pogovoriti. Mike ni dal nobenega znaka, da je njegova prihodnost v slovenski izbrani vrsti kakorkoli končana, a se seveda lahko zgodi, da se bo odločil drugače. Nikogar ne bomo v nič silili, a naš cilj je zdaj jasen, torej uvrstitev na evropsko prvenstvo. Morali bomo najti takšno ekipo, ki bo lahko dosegla zastavljeni cilj.
Kakšna bo prihodnost Mika Tobeyja v slovenski izbrani vrsti?
Seveda so bili pri izbiri naturaliziranega košarkarja poleti prisotni nekateri pomisleki. Mike je imel zadnji sezoni slabši, zelo malo je igral in to je vplivalo na kakovost njegove igre. Lani je prišel na svetovno prvenstvo zelo slabo pripravljen, kar je vplivalo na njegovo igro, v reprezentanci pa je tako, da težko koga čakamo. Zato smo se odločili za spremembo pri vlogi naturaliziranega košarkarja.
Vaš naslednji cilj je verjetno jasen – dokončno se uvrstiti na EuroBasket. Se glede seznama košarkarjev obetajo kakšna presenečenja?
Mislim, da ne, a je treba vedno počakati, ker so te kvalifikacije zelo specifične. Za pripravo na prvo tekmo imaš tri dni časa, tako da moraš najti ekipo, ki v danem trenutku lahko doseže največ. Bomo videli, kako se bo začela sezona in kakšen bo zdravstveni karton košarkarjev.
Ameriška košarkarska reprezentanca, ki je v Parizu osvojila zlato.
Na olimpijskih igrah vas letos ni bilo, koliko ste vseeno spremljali dogajanje, predvsem košarkarski turnir?
Spremljal sem, kolikor sem lahko. Tudi nekatere nastope naših športnikov in tenis, ki mi je zelo všeč. Pri košarki smo nekako že prej vedeli, kako so razporejene moči, tista polfinalna tekma med Srbijo in ZDA bi se lahko končala tudi drugače, a na koncu je po mojem mnenju slavila najboljša ekipa. Nad ničemer nisem bil pretirano presenečen.
So ob tem vaše misli kdaj ušle tudi k Tokiu? Mogoče k tisti blokadi Batuma, ki je Slovenijo ločila od finala?
So, ja, večkrat, sploh k temu polfinalu, ki ste ga omenili. Batum je bil tudi na tem turnirju odličen v obrambi, tako da predstave v Tokiu nikakor niso bile naključje. Na žalost se je takrat tisto zgodilo nam, to so grenki spomini, a mogoče je bil to potreben korak k naslednjemu uspehu. Tudi da je Slovenija leta 2017 osvojila EuroBasket, je morala prej skovati pot do uspeha z nekaterimi težkimi porazi oziroma je tako gradila uspeh, ki se je zgodil potem.
Če pustiva preteklost v ozadju, kaj sledi? Imate v mislih kakšen nov trenerski izziv ali ste trenutno osredotočeni samo na reprezentanco?
Košarka je moje življenje, podrobno spremljam dogajanje v ekipah in pri košarkarjih. Če bo možnost, da opravljam delo v nekem klubu, bom o tem razmislil in se ob pravi priložnosti seveda tudi angažiral. Ali bo to morda zdaj ali na koncu sezone, ne vem. Bom pa čas trenutno izkoristil, da se še bolj posvetim reprezentanci.
Preberite še:
