Ponedeljek, 20. 4. 2020, 16.45
4 leta, 6 mesecev
MICHAEL JORDAN
Imperij nesmrtnega Michaela Jordana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,90
Dokumentarna serija Zadnji ples po zaslugi ameriške televizijske mreže ESPN Michaela Jordana kot osrednjega junaka dinastije Chicago Bulls vrača v središče košarkarskega dogajanja. Obenem pa kaže tudi na fenomen za mnoge najboljšega košarkarja vseh časov, ki resne košarke ni igral že sedemnajst let, a je na denarnih lestvicah še vedno nesporna številka ena. Lani naj bi zaslužil več kot 130 milijonov ameriških dolarjev, filmskemu dobičku pa se je odpovedal.
Te dni bi morale nočne budilke slovenske športne zanesenjake opozarjati na prve tekme Luke Dončića v končnici lige NBA. A namesto ljubljanskega mojstra v športnih copatih "Air Jordan" so ljubitelji košarkarske romantike dočakali nov odmerek nostalgije s pravim Michaelom Jordanom. Njegove fotografije v osrednjih svetovnih košarkarskih medijih niso le izraz medijskega oklepanja največjih zvezdnikov v času športnega zatišja v koronadobi, temveč posledica objave prvih dveh delov dokumentarne serije Zadnji ples, ki govori o zadnji šampionski sezoni Chicago Bulls.
On
Seveda, stara krilatica pravi, da je košarka ekipni šport. Tu je bil strateg Phil Jackson. Svoje kamenčke so v šampionski mozaik prispevali dalmatinski košarkarski diamant Toni Kukoč, Jordanov zvesti sopotnik Scottie Pippen, vselej nepredvidljivi Dennis Rodman, marljiva branilca Steve Kerr in Ron Harper … Še bi lahko naštevali in vselej koga izpustili. A dvomov o tem, kdo je osrednji lik, pač ni. Michael Jordan. Košarkar, ki ni na novo definiral le športnega zvezdništva in dobičkonosnega marketinga, temveč tudi vlogo povezovalnega vodje na parketu. Njegovi značilni meti iz skoka ali spektakularna zabijanja so bili blagovna znamka in del športnega šova, silhueta njegovega leta celo del enega najbolj prepoznavnih logotipov, njegov vpliv na ekipo pa prava dodana vrednost.
Bogat opus
Pravi ambasador tega športa je bil kar petkrat najkoristnejši igralec lige, desetkrat je bil izbran v peterko prvenstva, zbral je 14 nastopov na tekmi zvezd, z Biki je osvojil kar pol ducata naslovov prvaka lige NBA in bil ob tem vselej tudi najkoristnejši igralec finala, v domači zbirki pa ima tudi dve zlati olimpijski medalji. Spada med redke košarkarje, ki se lahko pohvalijo z naslovom prvaka v ligi NCAA, olimpijskim zlatom in šampionskim prstanom lige NBA. Ob tem pa velja dodati, da njegov prispevek široko presega le golo statistiko in seznam dosežkov. Zdi se, da ob naštevanju Jordanovih dosežkov človeku vselej ostane vtis, da ni povedal vsega.
Športni milijarder
Košarkarski navdušenci bi se zlahka cele dneve pogovarjali o Jordanovih vragolijah. MJ23 pa je ob tem tudi šolski primer za vse tiste, ki se ukvarjajo z vprašanji gibanja finančnih tokov v športu. Jordana redko vidimo v pogovornih športnih oddajah. Še manj na spletnih družbenih omrežjih. Toda … Njegova vrednost je ocenjena na 2,1 milijarde ameriških dolarjev. Vir je kajpak Forbes, ki v seštevek vključuje lastništvo moštva Charlotte Hornets in kapital ponudnika športne opreme Nike ter blagovne znamke Jordan. Le lani naj bi namreč na račun licenčnine zaslužil 130 milijonov ameriških dolarjev. Že več desetletij je magnet za oglaševalce, med katerimi so izstopali Coca-Cola, McDonald’s, Chevrolet in Gatorade. Zvezdnik pa je denar modro vlagal tudi v nepremičnine in lastništvo restavracij. Ob vsem tem se zdi nekdanja košarkarska plača pravi drobiž.
Zaslužil "le" 93 milijonov dolarjev
Poškodovani Stephen Curry bi moral letos po klubski pogodbi v žep pospraviti dobrih 40 milijonov dolarjev, Russel Westbrook in Chris Paul 38,5 milijona, še malo manj pa James Harden in John Wall. Jordan je krepko zaostajal za temi zneski. V zanj rekordnih dveh sezonah 96/97 in 97/98 je prejel tedaj neverjetnih 30 in 33 milijonov dolarjev, sicer pa njegova letna plača ni presegala petih milijonov. Kot zanimivost, v vlogi novinca je komaj presegel 500 tisočakov, kot veteran v Washingtonu je leta 2003 prejel dober milijon. Skupni znesek igralskih prihodkov Jordanove kariere še pred davčnim kleščenjem znaša 93 milijonov ameriških dolarjev. Če primerjamo z današnjimi zvezdniki, lahko dodamo – le. Svoj košarkarski kapital unovčuje še danes. Pa ne z dokumentarnim filmom. Z njim neposredno ne bo zaslužil ničesar, saj se je dobičku odrekel v korist dobrodelnih organizacij.
Iz arhiva: Jordan v slovenskih očeh
Jordan, sicer navdih za mnoge rodove in večna športna ikona, je v košarkarskih krogih vselej hvaležna tema za pogovor. O tem smo se prepričali tudi pred leti, ko je bil sprejet v košarkarsko Hišo slavnih. Takrat smo se o njem pogovarjali s tremi slovenskimi košarkarskimi sopotniki, katerih karierna pot se je vsaj deloma križala z njegovo. To so bili Peter Vilfan, Primož Brezec in Boris Gorenc.
Peter Vilfan
"Jordanu sem natresel 27 točk"
Zadnji Slovenec, ki je bil v stiku z njim, je bil Luka Dončić. Že v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja pa ga je spoznal Peter Vilfan. Mariborčan je tedaj kot jugoslovanski reprezentant večkrat gostoval v Združenih državah Amerike in se srečeval s tamkajšnjimi univerzitetnimi ekipami. "Prvič sem se z njim srečal v Chapel Hillu, ko je bil še novinec. Že takrat so vsi opozarjali nanj in trdili, da bo izjemen košarkar. Na tisti tekmi sem ga pokrival in mu šest minut uspešno preprečeval, da bi se vpisal med strelce. Nato pa mi je utekel za hrbet, prejel lepo podajo mimo moje glave in zabil. V tistem trenutku me je selektor Bogdan Tanjević zamenjal. Drugič pa sem proti Jordanu igral nekaj let pozneje v Zadru, ko je bil član ameriške univerzitetne selekcije. Vselej se rad pohvalim, da sem na tisti tekmi dosegel 27 točk, Jordan pa manj," pravi Vilfan in dodaja, da je prav Michael zanj največji med največjimi.
Boris Gorenc
Gorenc: Z Jordanom 1:1
Še precej bolj pristnega druženja z legendarnim Američanom je bil deležen Boris Gorenc. Domžalčan je imel to čast, da je leta 1997 kar tri mesece treniral s Chicagom in v Jordanovi družbi nastopil celo na turnirju Mc'Donalds v Parizu. "Zame so to nepozabni spomini. Jordan je vendarle največji košarkar vseh časov," pravi Gorenc, ki je pred slovesom od Chicaga s slovito številko 23 odigral celo igro 1:1. "Trenirati z Jordanom je velika čast. Ne le zame. Verjetno ni košarkarja na tem planetu, ki ne bi trdil tega. Ponosen sem na to izkušnjo. Kot anekdoto lahko povem, da sem ga takrat skoraj vsak dan prosil za igro ena na ena, a moji prošnji ni ugodil. Šele ko je postalo jasno, da bom moral zapustiti Chicago in se vrniti v Evropo, je pristopil do mene in mi ponudil dvoboj. Seveda sem vabilo sprejel," se spominja nekdanji slovenski reprezentant, ki je dvoboj z velikanom izgubil, čeprav je že krepko vodil. A ko se mu je ob vodstvu razvezal jezik, je leteči "bik" to hitro kaznoval. In zmagal.
Primož Brezec
"Največji"
Z Jordanom pa je v nekoliko drugačni obliki sodeloval tudi Primož Brezec. Na svoji drugi severnoameriški postaji, pri moštvu Charlotte Bobcats, se je spoznal tudi z velikim zvezdnikom. Čeprav mu je kot lastniku moštva bolj pristajala kravata, pa si kot športnik ni mogel kaj, da se ne bi "risom" večkrat pridružil tudi na treningih. "To se je žal začelo dogajati šele po mojem odhodu, tako da se ga bolj spominjam po tem, da je imel kar nekaj kilogramov preveč," se v smehu spominja 216 cm visoki center in dodaja: "Name je naredil dober vtis. Zelo korekten človek. Tudi ko so me poslali v Detroit, me je poklical in obrazložil odločitev, ki je bila seveda poslovne narave." Sicer pa se tudi Primož strinja s prvima sogovornikoma. "Vsekakor je največji vseh časov. Morda sicer na vse skupaj gledam nekoliko drugače, skozi svoje oči. Vendarle sem premlad, da bi spremljal košarko v času, ko sta imela glavno besedo Bill Russel in Wilt Chamberlain. V mladosti sem se tako navduševal nad Jordanom," je tedaj razmišljanje sklenil Brezec, ki ostaja vpet v dogajanje lige NBA.
