SiolNET. Sportal Kolesarstvo
0,30

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Z najhitrejšo evropsko "spustašinjo" na vratolomni preizkušnji #video

0,30

termometer

 

Slovenska gorska kolesarja v disciplini spust Jure Žabjek in Monika Hrastnik sta za spletno oddajo Gorsko kolesarjenje z Lukom Mezgecem prikazala vožnjo, ob kateri se nam lahko zvrti že samo pri ogledu videa, saj na določenih delih proge kolesarji dosegajo hitrosti tudi do 80 kilometrov na uro. Mogoče se prav zaradi privlačne prisotnosti adrenalina za ta šport odloča vedno več mladih.

Spust z gorskimi kolesi je praviloma rezerviran za najdrznejše kolesarje. V tej disciplini se lahko preizkusijo tudi manj izkušeni, in sicer v številnih bikeparkih po Sloveniji. Eden takšnih, kjer se je 14. in 15. avgusta odvijal tudi svetovni pokal v downhillu, je na Mariborskem Pohorju v bikeparku Gapzilla.

"Bikepark Godzilla je edina primerna proga za trening downhilla v Sloveniji. V parku pa se lahko preizkusijo tudi vsi drugi gorski kolesarji, saj ima proge za začetnike in izkušene kolesarje," je povedala Monika Hrastnik, državna prvakinja, ki je pred dnevi osvojila že svoj drugi naslov evropske prvakinje v spustu z gorskimi kolesi.

Drugačno kolo za drugačne izzive

Monika Hrastnik Monika Hrastnik Foto: Grega Valančič/Sportida

Kolo za downhill se razlikuje od drugih gorskih koles, in sicer ima vzmetenje spredaj in zadaj, da je vožnja vsaj malce udobnejša, gume imajo zelo grob profil, ima zavore na disk z velikimi rotorji, da kolesar lahko sunkovito zavira, ter pedala za zapenjanje. Sedež je zvrnjen nekoliko nazaj, ker "spustaši" komaj kaj sedijo na svojih kolesih. "Na kakšnih hitrih delih se lahko kdaj tudi usedeš. Drugače pa bolj stojimo," je povedal nekdanji državni in evropski prvak v spustu Jure Žabjek, član KD Rajd in tekmovalec ekipe Unior Tools Team.

Jure Žabjek - MB2019 Foto: Grega Valančič/Sportida

Downhill zahteva veliko več opreme kot druge kolesarske discipline, saj so padci sestavni del teh vrtoglavih voženj. "Poleg full face čelade in očal uporabljam tudi opornico za vrat ter ščitnik za prsi in hrbet. Velikokrat uporabljamo tudi komolčnike in kolenčnike," je pojasnila Monika Hrastnik, članica kluba KK DH Pohorje, dirka pa za francosko ekipo Dorval AM.

Oglejte si oddajo in se prepustite adrenalinskemu spustu s kolesom. V drugem delu oddaje pa boste spoznali eno lepših etap slovenske turnokolesarske poti.

  • Ko se včlanite v Planinsko zvezo Slovenije, ste avtomatično nezgodno zavarovani pri Zavarovalnici Generali, poleg tega pa imate 50-odstotni popust pri prenočitvah v planinskih kočah.

Turnokolesarska etapa s prelepim razgledom na Vipavsko dolino

13: Iztokova koča pod Golaki – Stjenkova koča na Trstelju

Etapa, ki jo predstavljamo v sklopu Gorsko kolesarjenje z Lukom Mezgecem, je izjemno slikovit del slovenske turnokolesarske poti, ki nas med drugim popelje v najslikovitejšo vas na Krasu, prestolnico burje in Vipavsko dolino.

Na slovenski trunokolesarski poti nas usmerjajo usmerjevalne table, ki jo je Planinska zveza Slovenije postavila v sodelovanju z Zavarovalnico Generali.

Značilnosti etape:

  • Dolžina: 48 km
  • Vzpon: 1.257 m
  • Trajanje: 6 ur
  • Kondicijska zahtevnost: Srednje zahtevna.
  • Tehnična zahtevnost: Srednje zahtevna.
  • Prevoznost: Trasa je prevozna celo leto. Izjema je prvi del od Iztokove koče do Predmeje, ki je pozimi navadno zasnežen.
  • Podlaga: Makadam, asfalt, kolovoz, vlaka, steza.
  • Markiranost trase: Večinoma.
Z Miho Koncilijo, trenerjem kolesarske ekipe Pogi Team Generali, in Matjažem Šerkezijem, strokovnim sodelavcem Planinske zveze Slovenije, odkrivamo slovensko gorskokolesarsko pot: 1.850 kilometrov, 41 etap, ki obkrožijo Slovenijo.

Ta etapa slovenske turnokolesarske poti nas vodi skozi tri med seboj zelo različne pokrajine. S planote Trnovskega gozda se bomo spustili v sončno Vipavsko dolino in se povzpeli na kamniti Kras, kjer bo na naši poti že zadišalo po bližini morja. Med kolesarjenjem prek tega območja bo vsak našel nekaj zase; pa naj bo to senčni hlad prostranih dinarskih gozdov na Gori, vinogradi v gričih nad od burje prepihano Vipavsko dolino ali pa razgledni vrhovi severnega roba Krasa s slikovitim Štanjelom, ki je najlepši uvod v skrivnosti domovine pršuta in terana, ki nas čakajo v naslednji etapi.

Opis poti:

Začetek etape je pri Iztokovi koči, od koder se v južni smeri po gozdni cesti spustimo do Koče Edmunda Čibeja v Tihi dolini (žig) na robu Trnovskega gozda. Čudovito razgledišče na planoti Gora na Predmeji nas nagradi s pogledom na osrednji del Vipavske doline, Vipavska brda in Kras.

Spustimo se po legendarni Resslovi poti v smeri Ajdovščine. Pred vstopom v mesto, ki ima še ohranjeno staro rimsko jedro "ob mrzli reki" (ad fluvium frigidum), si ogledamo še njen izvir. Reka Hubelj namreč izvira pod skalnim previsom ob vznožju Gore nad Ajdovščino.

Ko je prestolnica burje za nami, nas pot ob Hublju privede do severnega roba Vipavskih brd – gričevnate deželice na prehodu iz Vipavske doline na Kras. Tu smo takoj obkroženi z vinogradi in sadovnjaki.

Vzpnemo se skozi Planino, kjer lahko, tako kot v sosednjih Gaberjah, uživamo v žlahtni kapljici – ne zamudite pokušine pinele, lokalne bele posebnosti. Spust do rečice Branice nas ponovno preseneti s spremembo pokrajine, saj vinograde zamenja kraški borov gozd, skozi katerega v blagem vzponu kmalu dosežemo Štanjel.

Najslikovitejša vas na Krasu Štanjel vedno preseneti s svojimi umetninami iz kamna. Vsekakor se zapeljimo do Ferrarijevega vrta, Kraške hiše z etnografsko zbirko, cerkve svetega Danijela in gradu, kakšno minuto daljši postanek pa nam odkrije še marsikaj skritega po vaških gasah in kržadah. Najslikovitejša vas na Krasu Štanjel vedno preseneti s svojimi umetninami iz kamna. Vsekakor se zapeljimo do Ferrarijevega vrta, Kraške hiše z etnografsko zbirko, cerkve svetega Danijela in gradu, kakšno minuto daljši postanek pa nam odkrije še marsikaj skritega po vaških gasah in kržadah. Foto: Getty Images

Sklop Gorsko kolesarjenje z Luko Mezgecem – vse oddaje

Nadaljujemo prek hribovitega severnega roba Krasa. Mimo vasice Lukovec in Grižnik se spustimo do asfaltne ceste Komen–Branik. V drugem delu nas čaka prečenje vrhov in severnih pobočij Šumke ter Ovčnjaka.

Skozi vas Pedrovo se pride na vrh Šumke. Severna pobočja Šumke in Ovčnjaka je močno prizadel velik gozdni požar leta 2006, ki je uničil stare borove gozdove, danes pa imamo zaradi tega odprte razglede proti Vipavski dolini in Alpam na eni ter Jadranskemu morju na drugi strani. Skozi vas Pedrovo se pride na vrh Šumke. Severna pobočja Šumke in Ovčnjaka je močno prizadel velik gozdni požar leta 2006, ki je uničil stare borove gozdove, danes pa imamo zaradi tega odprte razglede proti Vipavski dolini in Alpam na eni ter Jadranskemu morju na drugi strani. Foto: Getty Images

Ko dosežemo preval Železna vrata, smo že zelo blizu etapnemu cilju na Trstelju. Nanj in do Stjenkove koče tik pod vrhom se povzpnemo skozi vas Lipa in po slikoviti stezi prek južnih pobočij.

Kontrolne točke: 

34 Iztokova koča pod Golaki, Predmeja 150, 5270 Ajdovščina, v skrinjici na zunanjosti koče

35 Koča Edmunda Čibeja v Tihi dolini, Predmeja 35 a, 5270 Ajdovščina, v skrinjici na skali pred kočo

36 MC Hiša mladih Ajdovščina, Cesta IV. prekomorske 61, 5270 Ajdovščina, žig je na zunanji steni ob vhodu v Hišo mladih (na nasprotni strani kot bar)

37 Štanjel, Štanjel 1a, 6222 Štanjel, v Turistično informacijski pisarni

38 Stjenkova koča na Trstelju, Lipa 46, 5296 Kostanjevica na Krasu, v koči

Znamenitosti v okolici:

Etape Slovenske turnokolesarske poti:

01: Ljubljana–Mihelčičev dom na Govejku

Monika Hrastnik - MB2019 Sportal Monika Hrastnik evropska prvakinja v spustu

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin