Ponedeljek, 14. 4. 2025, 4.00
1 dan, 8 ur
Ikonična kolesarska dirka Pariz–Roubaix
Tadej Pogačar vgravirane ploščice še nima, ima pa znamenito kocko in ritual pod kultnimi tuši

Tadej Pogačar je po izjemni predstavi na francoski klasiki Pariz–Roubaix izkusil tudi zgodovinske tuše v prizidku velodroma na cilju v Roubaixu, ki imajo posebno simbolno vrednost.
Tadej Pogačar je v nedeljo za osvojeno drugo mesto na sloviti enodnevni kolesarski klasiki Pariz–Roubaix prejel granitno kocko, ob tem pa doživel še eno značilno posebnost tega kolesarskega spomenika – tuširanje v skupnih prhah prizidka kultnega odprtega velodroma André Pétrieux. V vsaki od 24 kabin je ploščica z imenom zmagovalca oz. zmagovalke, kar prostoru daje skoraj muzejski pomen.
Tuširanje v skupnih prostorih velodroma André Pétrieux v Roubaixu, kjer se zaključi slovita dirka od Pariza do Roubaixa, je del tradicije, ki bi danes, če bi jo želel kdo na novo uvesti, najbrž sprožila val začudenja – zakaj bi se kolesarji tuširali v skupnem prostoru, brez zasebnosti, in to celo pred fotografi, če pa se lahko umijejo na ekipnem avtobusu ali v hotelu? A v Roubaixu je to ritual, ki že dolgo predstavlja spoštovan del kolesarske zgodovine.
Podobno kot granitna kocka, ki jo prejmejo najboljši trije (zmagovalec seveda domov odnese največjo), ter medeninasta ploščica z vgraviranim imenom, ki pripade zmagovalcu oziroma zmagovalki in je nameščena v njihovi tuš kabini.
Vsaka kabina nosi ime zmagovalca oz. zmagovalke
Prostor s tuši, zgrajen v 40. letih prejšnjega stoletja, sestavlja 24 kabin iz surovega betona. Vsaka kabina nosi medeninasto ploščico z imenom in letnico zmage zmagovalca dirke Pariz–Roubaix oz. več njih. Med njimi najdemo imena kolesarskih velikanov, kot so Eddy Merckx, Francesco Moser, Sean Kelly, Fabian Cancellara, Sonny Colbrelli, Mathieu van der Poel … in od leta 2021, ko je dirka dobila tudi žensko različico, tudi vrhunskih kolesark, kot so Lotte Kopecky, Lizzie Deignan, Elisa Longo Borghini in Alison Jackson, ki so uspešno ukrotile "severni pekel".
Skupne tuše so v soboto po končani ženski dirki izkoristile kolesarke – vstop v prostor je bil tedaj dovoljen zgolj fotografinjam. V nedeljo, po prihodu moških kolesarjev, pa so bili varnostniki nekoliko bolj prizanesljivi in so tudi fotografinjam dovolili, da so ujele trenutke tega simbolnega obreda, ki pomeni več kot le umivanje – je dokaz, da si bil del zgodovine.
Preberite še: