Sobota, 28. 11. 2020, 11.09
4 leta
V aferi Seefeld se vnovič pojavlja ime Milana Eržena
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,63
Ime slovenskega kolesarskega delavca Milana Eržena se je ponovno pojavilo v sodnem procesu v Münchnu, povezanem z dopinško afero Aderlass.
V dopinški aferi, ki je izbruhnila lani na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v avstrijskem Seefeldu, se vnovič pojavlja ime slovenskega kolesarskega delavca Milana Eržena. Nemška tiskovna agencija dpa poroča o nadaljevanju sodnega procesa v Münchnu in o poskusu Eržena, da bi sodeloval z glavnim obtoženim erfurtskim zdravnikom Markom S.
Kot je v petek na sodišču povedal eden od preiskovalcev, je Mark S. na zaslišanju razkril, da je Eržen skušal vzpostaviti sodelovanje z njim.
Obtoženi zdravnik prst uperil v Eržena
"Želel si je poslovni odnos," je dejal preiskovalec, ki pravi, da se je Eržen pozanimal o "napravi" za pripravo oziroma obdelavo krvi. O tem je lani že poročal francoski časnik Le Monde, Eržen, ki deluje v kolesarski ekipi Bahrain Merida, pa je to takrat zanikal.
Preiskovalec, ki je na zaslišanju sodeloval dvakrat, je na sodišču pričal, da je bil zdravnik Mark S. tisti, ki naj bi zavrnil sodelovanje, obenem pa je zdravnik povedal, da je skušal Eržen z njim vzpostaviti stik tudi kasneje preko SMS-sporočila, a nanj ni odgovoril.
UCI postopka proti Erženu ni nikoli sprožila
Nemška tiskovna agencija piše tudi, da je po operaciji Aderlass, kot se imenuje afera iz Seefelda, in poročilih o vpletenosti Eržena, preiskavo sprožila tudi Mednarodna kolesarska zveza, ki pa postopka proti Erženu nato ni nikoli nadaljevala.
Navedbe proti Erženu v zvezi z domnevnimi nezakonitimi dejavnostmi so že maja letos za neresnične in neutemeljene označili tudi v njegovi ekipi. A mediji po Evropi so nadaljevali z obtožbami in predvsem med kolesarsko Dirko po Franciji letos pogosto namigovali na morebitno povezavo med Erženom in slovenskima kolesarskima asoma Primožem Rogličem in Tadejem Pogačarjem.
Erženov odvetnik: Eržen nikoli ni bil v preiskavi Ucija niti tožilstev, ki preiskujejo primer Aderlass
Tudi Erženov odvetnik Blaž Tomažin Bolcar je pred meseci poročanje tujih medijev za STA označil za dokazano napačno, saj Eržen po njegovih navedbah nikoli ni bil v preiskavi Ucija niti obeh tožilstev, ki preiskujejo primer Aderlass, münchenskega in innsbruškega.
V dopinško afero Aderlass vpletenih najmanj 23 športnikov iz osmih držav, tudi iz Slovenije
Avstrijski in nemški policisti so svetovno prvenstvo v Seefeldu izkoristili za protidopinško akcijo in razkrinkali združbo, ki je športnike zalagala s prepovedanimi poživili.
Potrdili so vpletenost najmanj 23 športnikov iz osmih držav. Osrčje zgodbe sestavlja že imenovani nemški zdravnik za športno medicino, ki mu grozi zaporna kazen od enega do deset let.
Osumljeni zdravnik naj bi z najmanj četverico pomočnikov športnikom med letoma 2011 in 2019 pomagal predvsem z nedovoljenimi transfuzijami krvi.
Poleg Božiča in Korena v doping vpleten še en slovenski kolesar?
Sodeloval je tudi s slovenskimi športniki. Zaradi povezav v aferi je Uci slovenska kolesarja Boruta Božiča in Kristijana Korena kaznovala z dveletno prepovedjo nastopanja. Na spisku pa je po poročanju tujih medijev še tretji, doslej neimenovani slovenski kolesar.
Med športniki, ki so jih ujeli v operaciji Aderlass oziroma "operaciji puščanja krvi", so bili še nekateri znani kolesarji, kot so Danilo Hondo, Alessandro Petacchi, Hrvat Kristijan Đurasek, jedro osumljenih sodelovanja z zdravnikom pa so sestavljali smučarji tekači na čelu z Avstrijcem Johannesom Dürrom, ki je afero razkril v intervjuju in dobil 15-mesečno pogojno zaporno kazen. Med njimi pa so bili tudi Kazahstanec Aleksej Poltoranin in Estonca Karel Tämmjarv in Andreas Veerpalu.
Močne vzporednice z afero Fuentes
Posamezniki so afero Aderlass primerjali tudi z afero Eufemiano Fuentes, pred 14 leti razkrito zgodbo o sistematičnem dopingu v kolesarstvu, kjer je imel glavno vlogo španski zdravnik. Vzporednic je res veliko.
V obeh primerih je šlo za doping z menjavo lastne krvi, pri čemer športniku odvzamejo tudi po liter krvi, ki se shrani in z zamrzovanjem konzervira.
Podobnosti so tudi na drugih področjih. V primeru Fuentes je španska policija maja 2006 našla prek 200 pripravljenih vrečk za kri in naprave za transfuzijo, več deset vrečk je policija našla tudi v Erfurtu.
V obeh primerih sta v središču zgodbe zdravnika in oba sta očitno uporabljala lažna imena o svojih pacientih. V obeh primerih je šlo tudi za zgodbo, ki so jo preiskovalci široko zasnovali.
V prvem primeru je bila to Operacion Puerto (operacija pristanišče), v drugem pa Operation Aderlass (operacija puščanja krvi).
