Nedelja, 24. 2. 2019, 16.06
5 let, 2 meseca
Snujejo "epsko kolesarsko pot" od Slovenije do Makedonije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,67
2
Slovenska agencija GoodPlace je poleg že uveljavljene slovenske trase Trans Slovenia zdaj zarisala še traso po hrvaških otokih (na fotografiji prizor z Brača), medtem ko je celinski del trase prevzela hrvaška agencija.
Ljubljanska turistična agencija GoodPlace se je s hrvaško in bosansko partnersko agencijo lotila projekta dva tisoč kilometrov dolge povezave gorskokolesarskih prog, ki se bo raztezala od Slovenije pa vse do Makedonije in prečkala osem držav. Za zdaj je zarisana pot po Sloveniji in Hrvaški, kmalu bo še bosanski del, pravi direktor agencije Jan Klavora.
Idejni vodja projekta TransDinarica je ljubljanska agencija GoodPlace, katere direktor je Jan Klavora, sicer tudi organizator festivala Soča Outdoor.
Tuji mediji so v zadnjem mesecu veliko poročali o projektu slovenske, hrvaške in bosanske agencije, in sicer dva tisoč kilometrov dolgi kolesarski poti z imenom TransDinarica.
"Epska kolesarska pot" so jo poimenovali pri Lonely Planetu.
Direktor agencije GoodPlace Jan Klavora, sicer tudi organizator uveljavljenega Soča Outdoor festivala, nam je povedal, da je ideja o dva tisoč kilometrov dolgi poti vzklila pred leti, zdaj pa so jo v sodelovanju s hrvaško in bosansko agencijo že razvili do te mere, da so jo začeli promovirati v tujini in s tem pritegnili pozornost tujih medijev.
Z nemškim vplivnežem orali ledino
Klavora pravi, da se je vse začelo leta 2012, ko so na nekem dogodku gostili Nemca Ulija Stanciuja. Gre za dolgoletnega urednika revije Bike, pionirja gorskokolesarskih tur TransAlp in načrtovalca turističnih gorskokolesarskih regij po vseh Alpah, ki velja za vplivneža v svetu gorskega kolesarjenja.
Na dogodku je vzklila ideja, da bi naredili trase in ture tudi v Sloveniji, in Stanciuju se je zdela zanimiva, pravi Klavora. "Prišel je v Slovenijo, najeli smo kombije ter šli na teren," o "gverilskem" začetku pove sogovornik.
Potovali so od točke do točke, se pogovarjali z lokalnimi poznavalci in izkušenimi gorskimi kolesarji, ki so poti že poznali, ter zarisali poti različnih težavnosti. Tako so počasi sestavili prvo čezslovensko kolesarsko traso Trans Slovenia 1, ki poteka od Podkloštra blizu tromeje v Alpah do Pirana.
Sprva je nastala proga Trans Slovenia 1, ki prečka celo državo, sledile so ji še tri druge različice proge, zdaj pa agencija GoodPlace s partnerji postavlja traso, ki bi tekla od Slovenije pa vse do Makedonije.
Vse več gostov iz Beneluksa, tudi ZDA
Z zarisano traso in GPS-koordinatami, ki so vsebovale podatke o poteku poti ter lokalnih ponudnikih namestitve, prevoza, servisa in vseh drugih storitev, ki jih tak turist potrebuje, so se nato lotili promocije. Tudi tu je pomembno vlogo odigral Stanciu.
"Skozi leta dela na področju gorskega kolesarjenja si je oblikoval bazo okrog 30 tisoč ljubiteljev tega športa. Traso je promoviral prek svojih kanalov ter nemškim turistom tudi prodajal GPS-koordinate," pravi sogovornik in dodaja, da se je Stanciu kasneje lotil tudi knjige o trasi Trans Slovenia 1.
Zaradi močne promocije na nemškem trgu še danes največ turistov prihaja od tam. V porastu so Belgijci in Nizozemci, lažje različice poti so priljubljene tudi pri Američanih, našteva Klavora.
Že prvo leto je proga Trans Slovenia ustvarila sedem tisoč nočitev, do danes se je število vsaj podvojilo, ocenjuje Klavora, ki sicer pojasni, da natančnih podatkov nimajo. Statistični urad namreč ne spremlja podatkov o primarnem motivu turistov, ki prenočijo v naši državi. Oceno števila nočitev tako delajo na podlagi prodanih GPS-koordinat in poročil nekaterih ponudnikov ob sami trasi.
Avantura na Balkanu
Ekipa se je do leta 2016 lotila še zarisovanja treh drugih tras, ki potekajo čez Slovenijo, sčasoma pa začela ponujati tudi pakete za kolesarske goste (uredili so jim opremo za kolesarjenje, namestitev, prehrano, po potrebi vodiča). Klavora pa je ob vsej ponudbi eksotičnih (avan)tur v Čilu ali Gruziji razmišljal, kako bi lahko kaj takega naredili tudi pri nas oziroma na Balkanu.
"Predstavljal sem si kolesarjenje čez Velebit, srbsko Šumadijo v Albanijo. Ti kraji ponujajo avanturo z dih jemajočimi razgledi, raznolikostjo narave in kulture, visokimi hribi. Vse to tako rekoč v središču Evrope," razlaga.
"Takrat je ven prišla tudi pohodniška pot Via Dinarica in ko smo bili 2016 na berlinskem turističnem sejmu ITB, sem razstavljavcem te poti predlagal, da naredimo še gorskokolesarsko različico."
"Večina gostov je relativno premožnih za naše razmere in tudi bolj zahtevnih. Na kolesu preživijo ves dan, zvečer pa praviloma radi kaj dobrega pojedo in popijejo, tako da se ponavadi odločajo za namestitev višje kategorije, kjer je tudi kulinarika na višji ravni. Vodiča vzame približno tretjina naših skupin," o gostih pove Klavora.
Danes do BiH, kmalu še Črna gora?
Goodplace je tako v povezavi s hrvaško agencijo VMD Adventure Travel in bosansko Green Visions ustvaril blagovno znamko TransDinarica in se lotil zarisovanja poti.
Slovenci so slovenski poti dodali še traso po hrvaških otokih, VMD Adventure Travel pa je razvil celinski del Hrvaške, ki zajema kolesarjenje po planinah Gorskega Kotorja, pod vršaci gorovja Velebit ter nato po deželi Vinetuja do morja. Proti koncu gre tudi bosanski del, pravi Klavora. "Trenutno lahko kolesariš od Podkloštra do Sarajeva oziroma do meje med BiH in Črno Goro."
Naslednji korak je, da bi šli po črnogorski obali. Kdo bo razvijal nadaljnje poti, je stvar dogovora med vsemi agencijami, tisti, ki bo zarisal pot, pa jo bo tudi tržil.
Razlika je tudi med narodi. "Nemci so pripravljeni in vedo, kaj lahko pričakujejo, saj so bili verjetno pred našo že na desetih čezalpskih turah. Ko jim pokažeš traso, jim je takoj jasno, za kakšno težavnost gre. Na drugi strani pa imaš Američane, ki znajo izbrati turo, ki presega njihove fizične sposobnosti. Oni so vajeni lažjih tur, mi temu rečemo makadamčkanje, in nimajo percepcije, kaj pomeni narediti 60 kilometrov zahtevne proge dnevno. Pogosto jim moramo zato organizirati dodatni prevoz."
Vsak dan 60 kilometrov na kolesu
Agencija GoodPlace se je tokrat odločila, da ne bo prodajala GPS-koordinat, temveč bo te gostom ponudila v paketu z namestitvijo in drugimi storitvami po meri. "Pri projektu Trans Slovenia smo v razvoj in označevanje trase vložili veliko časa in napora, nato pa so druge agencije kupovale naše koordinate in iste poti tržile tudi same. Tako smo od vsega navala turistov iztržili manj, kot bi lahko. Zdaj bomo prodajali samo pakete," pravi.
Kolesarjem bodo tako nudili pakete po meri. Pa cena? "Za skupino štirih turistov, ki ne potrebujejo vodiča, želijo pa namestitev in prevoze ter vso potrebno opremo in storitve, bi tura stala okrog tisoč do 1.100 evrov na osebo za teden dni," ocenjuje Klavora.
"Naši gostje so predvsem skupine ali družine, ki gredo na en kolesarski izlet letno. Torej taki, ki bodo letos prekolesarili eno od slovenskih tras, naslednje leto hrvaško celino, nato otoke, BiH. Da bi traso posamezne države prekolesarili v sedmih do desetih dneh, pa morajo biti sposobni prekolesariti med 50 in 60 kilometrov dnevno ter narediti okrog 1.500 metrov višinske razlike."
Gorskokolesarske poti Trans Slovenia trži vse več tujih agencij, opaža Klavora.
Vzorno povezovanje
Čeprav še nedokončan, se zdi, da je projekt eden redkih primerov turističnega povezovanja balkanskih držav. "To je res redkost, a za ta produkt je sodelovanje nujno potrebno. Mi imamo hrvaškega partnerja na otokih, ki pozna teren in nam je tako lahko pomagal zarisati optimalno traso. Hkrati pa lahko nudi kakovostno storitev gostom. Iz Ljubljane ne moremo nuditi servisa na primer kolesarjem na Hvaru."
Do zdaj so snovalci TransDinarice razvili pot od Podkloštra do Sarajeva oziroma do meje med BiH in Črno goro. Naslednji korak je, da bi šli po črnogorski obali proti jugu.
V Sloveniji jih privlači raznolikost
Kolesarski turizem je sicer v Sloveniji in drugje po Evropi v vzponu. Klavora, ki je tudi sam navdušenec nad tem športom, pravi, da privablja ljudi, ki želijo fizični napor združiti z druženjem v naravi. "Večina privržencev tega športa je velikih ljubiteljev narave in njenih lepot," pravi.
In zakaj tuji kolesar za svojo destinacijo izbere Slovenijo? "Odgovor je v raznolikosti. Na primer pri trasi Trans Slovenia 1 začneš v Karavankah, naslednji dan si v Julijskih Alpah, dolini Soče, potem prideš v Goriška brda, na Kras, Istro in do morja. Nikjer v Evropi v 300 kilometrih ni tako raznolike pokrajine," pravi in še doda, da je Slovenija v teh krogih že prepoznana kot avanturistična destinacija.
2