Gorsko kolesarjenje z Luko Mezgecem
Sreda, 1. 9. 2021, 6.55
3 leta, 3 mesece
Luka Mezgec opozarja na nevšečnosti
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,55
"V gorskem kolesarjenju včasih ne gre drugače, kot da sestopiš, daš kolo na rame in greš peš naprej," prizna slovenski kolesar Luka Mezgec. In kaj je najpomembnejša stvar pri gorskem kolesu? Poleg izbire okvirja in pravilnih nastavitev je to prav gotovo pravilna tehnika vožnje. Ali znate pravilno uporabljati prestave, veste, katere zavore so primerne za določen teren in kako najbolje zapeljati v ovinek? To so skrivnosti gorskega kolesarjenja, ki sta jih v spletni oddaji Gorsko kolesarjenje z Lukom Mezgecem z nami delila Luka Mezgec in Miha Koncilija.
11. septembra bodo gorski kolesarji že tretjič sprejeli Migimigi izziv, ki ga pripravlja Zavarovalnica Generali v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenijo. Zavrteli pedale in se pod vodstvom izkušenih turnokolesarskih vodnikov Planinske zveze Slovenije podali na kolesarsko pot ter po 41 etapah prekolesarili 1850 kilometrov krožne poti. Seveda bo vsak prevozil samo eno etapo, skupaj pa bomo tako združili moči in celotna STKP bo prevožena.
Prijavite se na spletni strani Migi Migi.si
Pravilno težišče pri vožnji v klanec
Med vožnjo v klanec se s telesom pomaknemo bolj naprej. Foto: Jan Lukanović
"Kadar pridemo v gozd, se lahko srečamo z res strmimi vzponi. Lahko se zgodi, da nam bo sprednji del kolesa dvigovalo, in takrat se pomaknemo na sedežu bolj naprej s celotnim zgornjim delom telesa. Skrčimo komolce, tako da je težišče bolj naprej. S tem zagotovimo, da se sprednji del kolesa ne dviguje več," pojasni Luka Mezgec, nekdanji državni prvak v cestnem in gorskem kolesarstvu.
Če vozimo v stoje, se prav tako pomaknemo naprej, pri čemer težišče ohranjamo navpično nad gonilnim ležajem in uravnoteženo stojimo na pedalih.
Kako vemo, da smo se pomaknili dovolj naprej? "V obeh primerih hitro začutimo, kdaj je naše telo pomaknjeno preveč naprej. Začutimo namreč pritisk na rokah ali zdrs zadnjega kolesa. Če smo pomaknjeni preveč nazaj, nam sprednje kolo pleše in ne drži smeri."
Ko se včlanite v Planinsko zvezo Slovenije, ste avtomatično nezgodno zavarovani pri Zavarovalnici Generali, poleg tega pa imate 50-odstotni popust pri prenočitvah v planinskih kočah.
Med spuščanjem s klanca se lahko "usedemo" tudi za sedež, da je težišče na zadnjem kolesu. Foto: Jan Lukanović
Gorsko kolesarjenje z Lukom Mezgecem:
Trase Slovenske turnokolesarske poti:
Ko zagrizemo v res strm klanec
Na kratkih in izjemno strmih odsekih poleg moči potrebujemo dobro tehniko vožnje in izbiro optimalne linije. Vzdrževati je treba dinamično ravnotežje med oprijemom zadnjega kolesa in zadostno mero teže na sprednjem kolesu, da ohranjamo želeno smer vožnje.
Pri spustih pa je ravno obratno. Če je spust ekstremno strm, gremo lahko s težiščem svojega telesa celo za sedež, tako da je sedež v liniji našega trebuha. Zadnjica je za sedežem in tako prisilimo gravitacijo telesa, da je vse na zadnjem kolesu. Tako se ne bomo prevrnili čez krmilo ter bomo varni in stabilni tudi na spustih.
Vzponi so lahko tudi zelo dolgi. "Pri daljših vzponih se moramo zavedati, da bomo z velikimi napori kolesarili kar nekaj časa, tako da moramo najti udoben položaj. Nikoli pa ni dobro, da se zaženemo preveč že v štartu. Vemo, da bo vzpon dolg, in najti moramo enakomeren ritem, ki ga bomo lahko ohranjali do vrha.
Nagradna igra: Kolesari, slikaj in osvoji nagrado
Objavite fotografijo svojega kolesarskega izleta, "downhill" vožnje ali sliko iz koloparka in se potegujete za nagrade.
Prestavljamo že pred klancem
Na srečo imamo tudi na gorskem kolesu prestave. Kadar so klanci in spusti strmi, jih lažje premagujemo z lažjimi in težjimi prestavami.
Luka svetuje: "Dobro se je naučiti prestavljanja že na ravnini. Ko se srečamo s strmino, moramo biti že navajeni in vedeti, katera ročka pelje v lažjo in katera v težjo prestavo. Na prestavljanje se moramo pripraviti že pred vzponom. Ne sme nas presenetiti. Ko pridemo v vzpon in še nismo prestavili v lažjo prestavo, je navor tako velik, da škoduješ kolesu in zobnikom, če prestavljaš na trdo."
Težja ali lažja prestava?
Včasih je treba sestopiti in kolo tudi nesti navzgor. Foto: Jan Lukanović
Kadar je podlaga izjemno spolzka in je na poti veliko korenin in skal, je smiselno izbrati nekoliko težjo prestavo. To je povezano z razmerami na terenu in našo telesno pripravljenostjo. Višja prestava pomeni tudi več hitrosti, s pomočjo katere se lažje vzpnemo čez ovire. Izbira težjega prenosa na gruščnati podlagi pomeni tudi kasnejši zdrs zadnjega kolesa. Po drugi strani pa nam prehitro vrtenje pedal na tehnično zahtevnih odsekih lahko poslabša ravnotežje.
Na spolzkih podlagah nikoli ne smemo obračati pedal neenakomerno. Bolj ko je spolzko, enakomernejši mora biti pritisk na pedala. Le tako ne pride do zdrsavanja zadnjega kolesa.
Strmih vzponov pa se lahko lotimo tudi drugače. Če je cesta dovolj široka, se lahko vožnje lotimo kar cikcak. Tako zmanjšamo naklon. Pot je sicer malce daljša, a vsaj ni tako strma.
Kaj pa če je slaba podlaga in res zelo strm vzpon? "V gorskem kolesarjenju včasih ne gre drugače, kot da sestopiš, daš kolo na rame in greš peš naprej," prizna Luka.
Zaviranje – osnovna veščina kolesarstva
Sunkovito zaviranje največkrat vodi v padce. Foto: Jan Lukanović
"Vedno si moramo prizadevati, da je ustavljanje varno in počasno. Še preden se lotiš zaviranja, moraš vedeti, kje boš stisnil zavoro, kajti sunkovito zaviranje največkrat vodi v padce, zato se je na zahtevnih terenih bolje voziti počasneje in z več nadzora," pojasni Luka.
Zavorne ročice stiskamo postopoma in vse počasneje, istočasno pa težišče pomaknemo nazaj in nizko. Pete stopal obrnemo navzdol in vso težo usmerimo v pedala. S tem kolesu omogočimo najučinkovitejši pritisk na podlago, posledično pa boljši oprijem in krajšo zavorno pot.
Nežno odmerjanje zavorne moči je še toliko pomembnejše, kadar vozimo na spolzki podlagi, mokrih koreninah in blatu. Na dolgih odsekih poskušamo izmenično popuščati zavore in jih s tem hladiti. Zadostujeta že sekunda ali dve.
Učinek zaviranja je najboljši tik pred blokiranjem kolesa. Takrat je trenje med gumo in podlago največje. Preden kolesa zablokirajo in začnemo drseti po podlagi, je zavorna pot najkrajša in se najhitreje ustavljamo. Občutek, koliko je treba stisniti ročko, pridobimo z izkušnjami, saj je na gorskih poteh podlaga pogosto nestabilna. Predvsem nam ne sme zablokirati kolesa, saj tako izgubimo stabilnost in se lahko zgodi padec.
Sprednja ali zadnja zavora?
Katero zavoro bomo uporabili, je odvisno od podlage. Najbolje je pritiskati obe naenkrat.
Ko podlaga ni spolzka, večkrat uporabljamo sprednjo zavoro. Pri drsečih podlagah moramo vedno pritiskati toliko, da sprednje kolo ne zablokira, kajti če sprednje kolo zablokira, je večja verjetnost padca. Če pa zablokira zadnje kolo, ostanemo še naprej dokaj stabilni.
Vožnja skozi ovinke
Med vožnjo skozi ovinke na gorskih poteh izbiramo najčistejše linije. Foto: Bojan Puhek
Pri gorskem kolesu velja pravilo: počasnejša vožnja pomeni manjšo stabilnost. Treba je vzdrževati čim višjo mogočo hitrost, le tako ohranjamo stabilnost. V ovinek zapeljemo kolikor je mogoče na široko, kolo z boki nagnemo v smer ovinka. Pomembno: ne nagibamo telesa.
Na brezpotjih je podlaga neenakomerna. Takrat med ovinki izbiramo najbolj čisto linijo, ki nam je na voljo – kjer ni korenin, skal in kamnov.
Ceste in makadam nam omogočajo, da lahko večino vožnje prevozimo na sedežu, preostale stvari pa ostanejo enake: uporaba obeh zavor hkrati, sproščena drža s pokrčenimi rokami in nogami ter pogled, usmerjen daleč naprej v smer vožnje.
Vožnja čez ovire
Na gorskem kolesu je treba vzdrževati čim višjo mogočo hitrost, le tako ohranjamo stabilnost. Foto: Jan Lukanović
Koreninam in skalam se včasih ne moremo izogniti. Najbolje je, da na korenino zapeljemo pravokotno. Enako je pri skalah. Bolje je pripeljati z večjo hitrostjo, kajti če bomo šli prepočasi, nam lahko zdrsne. Če gremo res počasi, se že tako ali tako lovimo na kolesu.
V 4. oddaji Gorsko kolesarjenje z Lukom Mezgecem: servis in vzdrževanje kolesa.
