Torek, 18. 7. 2023, 4.00
1 leto, 4 mesece
Intervju z Urško Žigart
"Verjamem vanj, vendar vsi drugi tako strašijo"
Navdušujoče je videti, kako Urška Žigart hitro okreva po padcu v začetku julija na ženski različici Gira in kako hitro se je vrnila na kolo brez resnejših posledic. Ujeli smo jo med treningom, vendar ne v Sloveniji, temveč v Franciji, na zaključnem vzponu nedeljske etape na Saint-Gervais Mont-Blanc, kjer je njen zaročenec Tadej Pogačar bil novo veliko bitko z Jonasom Vingegaardom za skupno zmago na Dirki po Franciji. "Mislim, da bo boj do Pariza. Verjamem vanj," pred zadnjim tednom pravi Urška.
Za zaročenca Urško Žigart in Tadeja Pogačarja je imelo letošnje kolesarsko leto tako vzpone kakor tudi padce. Na žalost so bili padci dobesedni, saj sta imela vsak na svoj način bližnje srečanje z asfaltno podlago. Urška je na ženskem Giru padla v šesti etapi in utrpela blažji pretres možganov, Tadej pa jo je skupil na belgijski klasiki Liege–Bastogne–Liege ter si ob tem poškodoval zapestje.
Urška se te dni mudi v Franciji, kjer spremlja svojega zaročenca Tadeja Pogačarja, ki bije neizprosno bitko z Jonasom Vingegaardom.
Kljub tem nesrečnim dogodkom se nista predajala obupu. Takoj sta zavihala rokave in se osredotočila na naslednje cilje. Urško od avgusta naprej čaka pomembno obdobje, saj bo tedaj potekalo svetovno prvenstvo v Glasgowu, Tadej pa je trenutno v zaključni fazi Dirke po Franciji, v kateri ga pri pohodu do tretje skupne zmage na dirki vseh dirk čaka izjemno težak teden. Od rumene majice in velikega tekmeca Jonasa Vingegaarda je oddaljen pičlih deset sekund in Urška verjame, da se bo Tadej v Parizu spet veselil.
Kakšno je vaše zdravstveno stanje po padcu na Giru? Rane imate še vedno povite.
Rane moram imeti pokrite. Ne vem, ali je to nova doktrina, da moramo imeti povite rane, ker so nam nekoč govorili, da morajo biti na zraku, da se posušijo. Zdaj ni več tako. Okoli rane mora biti vlažno, da se naredi povrhnjica in da se krasta sploh ne naredi. Povijati moram, dokler je še odprto. Sicer ni nič hujšega. Nobenih pravih simptomov za pretres možganov nisem razvila. Ko sem začela kolesariti, sem šla postopoma. Za zdaj gre.
Na letošnjem državnem prvenstvu sta se oba veselila naslova v posamični vožnji na čas. Za danes upa Urška, da bo Tadej hitro vrtel pedala tudi na kronometru na Dirki po Franciji.
Kakšne načrte imate do konca letošnjega leta? Ali je bil v koledarju zapisan tudi ženski Tour de France?
Letos so naredili takšen načrt, da sem šla na Švico, državno prvenstvo in ženski Giro. Sploh nisem bila v načrtih za Tour. Zdaj imam aktivni počitek. Sledi svetovno prvenstvo. Mislim, da bom vozila tako cestno dirko kot kronometer. Zatem bo Skandinavija pet dni – dosti razgibana etapna dirka, v kateri je tudi kronometer –, Romandija, morda Giro dell'Emilia, potem pa upam, da bo že počasi konec (smeh, op. a.).Trening ste opravili tudi v Franciji na vzpon Saint-Gervais Mont-Blanc, čeprav težko rečemo trening, ker se morate vseskozi ustavljati. Ljudje vas namreč prepoznajo in želijo od vas bodisi sliko bodisi podpis. Konec koncev smo vas ustavili tudi mi. Kako od blizu spremljate svojega zaročenca Tadeja Pogačarja? Ste kaj napeti?
Kaj pa vem. Bolj to, da se ne zgodi kaj na spustih. Da ne pride do padcev. Glavno, da je zanimivo gledati.
Vse je v znamenju boja med Tadejem Pogačarjem in Jonasom Vingegaardom za skupno zmago. Tadej zaostaja deset sekund. Kako spremljate njun dvoboj? Neizprosno je.
Zelo blizu sta videti. Vse je odvisno od dnevne forme. Pomembno je, da je za nas zanimivo gledati. Sama vem, koliko truda in dela je treba vložiti. Vsi kolesarji na štartu se celotno leto trudijo za ta vrhunec. Vsakemu privoščiš.
V ponedeljek mu je delala družbo na treningu.Koliko vam pulz poraste, ko spremljate Tadeja v takšnih etapah, ko gre na nož in se bori za zmago?
Malce se pa dvigne. Kot bi imela malce lažji trening pred televizijskim zaslonom (smeh, op. a.).
Pred Tadejem so težki dnevi v lovu za skupno zmago. Kaj si vi obetate od zaključnega tedna?
Kronometer bo kar zanimiv, ker bo po dnevu počitka. Jasno, potem etapa do Courchevela. Tam se zna zgoditi vse. Kolikor sem videla, so za tisti dan napovedane nekoliko nižje temperature okoli 20 stopinj Celzija, morda tudi kakšna ploha. Malce pa ima morda Tadej sreče letos. Bomo videli.
Vesela je, da jih ob padcu na Giru ni huje skupila.
Tadej je letos že veliko prestal. Od uspehov do padca na belgijski klasiki Liege–Bastogne–Liege, na kateri si je poškodoval zapestje. Vse skupaj mu je v veliki meri otežilo priprave na Tour de France. Zlasti, ker se je moral lep čas pripravljati na trenažerju.
Moram reči, da najprej sploh nisem vedela, za kaj gre, ko je padel. Vsi drugi so prej vedeli od mene. Komaj sem prišla izpod prhe po koncu naše dirke. Videla sem klice, tudi od menedžerja, in se mi je zdelo vse skupaj čudno. Nič, spremenila sem načrte. Do njega sem šla v bolnišnico. Prvi dan se je morda še spraševal, kaj bom pa zdaj, kaj bom počel. Kar hitro je naredil načrt. Od drugega tedna naprej, ko je res začel delati, je bil že zelo prepričan sam vase. Težko je govoriti. Ne veš, kakšna je forma, dokler ne prideš na dirko. Mislim, da si je v glavi tako močno želel in je vložil toliko truda, da se mu je uspelo pripraviti.
Ravno v takšnih trenutkih je podpora zelo pomembna. Vi mu jo tako ali tako nudite, kar je bilo za Tadej najpomembnejše.
Dosti ljudi je kar hitro nehalo verjeti, da bi se lahko sploh pripravil na Tour de France. Dosti je bilo tudi takšnih, ki so mu stali ob strani. Vsak kanček energije pomaga.
Urška upa, da bo tako, kot je bilo leta 2020 in 2021.
Kje vidite, da bi lahko Tadej zlomil Vingegaarda? Morda na kronometru?
Videli smo, da je Jonas pri spustih kar kamikaza. En del je tudi navzdol. Upam, da Tadej ne bo preveč tvegal. Kronometer bi znal biti odločilen, vendar mislim, da je Jonas tudi dober v kronometru. Po mojem mnenju bo bolj blizu, kot si mislimo. Za Col de la Loze (sredina kraljevska etapa, op. a.) si ne upam nič trditi. Verjamem vanj, vendar vsi drugi tako strašijo, da si potem že ... Potem je še 20. etapa, za katero vemo, da od nekdaj Tadeju leži. Tudi profil je takšen, da mu ugaja. Mislim, da bo boj do Pariza.
Do Pariza, torej do konca letošnjega moške izvedbe Dirke po Franciji, se boste peljali vzporedno s Tadejem in karavano?
Ne, po Courchevelu bom šla verjetno domov. Potem bom letela v Pariz, če me bodo povabili na zabavo.