Sreda, 20. 6. 2018, 8.09
7 mesecev, 3 tedne
Bogdan Fink o 25. dirki Po Sloveniji
"Če ne moreš preživeti na dirki Po Sloveniji, potem nisi za Tour de France"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,98
Bogdan Fink, alfa in omega kolesarske dirke Po Sloveniji in že šestnajsto leto zapored njen organizacijski direktor, je z izvedbo jubilejne 25. slovenske pentlje zadovoljen. Priznava, da je prostora za izboljšave še veliko, obenem pa poudarja, da so te povezane predvsem s finančnimi sredstvi.
Letošnja dirka Po Sloveniji je bila odlična, po naših cestah so dirkali številni kolesarski zvezdniki, domači navijači pa so po petih etapah slavili zmago domačega šampiona Primoža Rogliča. Bolje se skorajda ne bi moglo razplesti. Že drugo leto je bilo mogoče dirko spremljati tudi v neposrednem prenosu po televiziji, kar je še en dosežek, na katerega je organizacijski direktor Bogdan Fink ponosen, ob tem pa izpostavlja pomemben prispevek Slovenske turistične organizacije.
Slovenska pentlja iz leta v leto raste, vse bolj je na radarju najboljših svetovnih šprinterjev, ki imajo v mesecu pred vrhuncem sezone, slavno Dirko po Franciji, le malo priložnosti, da preizkusijo svojo formo. Junijska Dirka po Švici in Kriterij Dauphine sta pisana na kožo hribolazcem, zato je pričakovati, da bodo tudi v prihodnje radi prihajali k nam. A povsem se jim organizatorji vendarle ne bodo prilagodili, saj Slovenija ni ravninska država, pravi Fink.
Kako ocenjujete svojo 16. dirko Po Sloveniji v vlogi direktorja? Z oceno od ena do pet.
(Po desetsekundnem razmišljanju, op. p.) Recimo med štiri in pet v primerjavi z vsemi preostalimi. Recimo dobra štirica. Sem zelo kritičen, ker vem, da imamo še rezerve. Po drugi strani bi letošnji dirki lahko dal čisto petico. Letos bolje, kot smo naredili, ne bi mogli, zato se moram popraviti pri oceni. Bila je čista petica. S sredstvi, ki jih imamo, boljše ne bi mogli narediti. Sem miren in zadovoljen.
Kje pa so morebitne rezerve?
Mi v organizacijskem aparatu seveda še imamo nekaj prostora za izboljšave, tega se zavedamo, so pa te bolj ali manj povezane s financami. Imamo, kar imamo. Brez podjetja Adria Mobil vsega tega sploh ne bi bilo mogoče izpeljati. Naredili pa smo nekaj, za kar so mi pred tremi, štirimi ali petimi leti vsi govorili, da ni mogoče. Da je preprosto neizvedljivo. Da se ne da. Mislim, da nas je ravno to nekako še bolj podžgalo, da smo prišli do cilja.
Govorite o televizijskem prenosu dirke?
Tako je. Kolesarska dirka Po Sloveniji je imela že prej ves čas po pet ali šest ekip Pro Toura. Tudi ko še ni bilo prenosov. Zdaj smo na televizijskem in komercialnem delu naredili velik preskok. Naredili smo peti dan, vključili smo kronometer. Zadeva se je dobro izšla. Prišel je drugouvrščeni z lanske Dirke po Franciji Rigoberto Uran, ki je sem prišel dirkat. Ni prišel počivat. Tudi tretja etapa, ki jo je dobil, mu je dala neko potrditev, da je dobro pripravljen. Spust s Celjske koče je bil tehnično izredno težak. Težko je bilo tam. Verjamem, da je bilo za kolesarja njegovega kova težko, ampak on se je spustil, prišel dol s prvimi ter na vzponu na Celjski grad presenetil Primoža in zmagal. Tujci sem pridejo tekmovat, ne pridejo počivat. Tudi ekipe so sestavljene tako. Prva dva dneva sta bila bolj šprinterska, tukaj smo imeli štiri ali pet ekip, ki so čisto šprintersko usmerjene. V nekem trenutku pred začetkom dirke sem imel tudi nekaj strahu, kako bo vse skupaj delovalo, ker sem videl, da je zadeva hitra. Vsak dan smo prišli v cilj pred časovnico.
Šprinterji so bili na splošno zadovoljni, da lahko pred Tourom uigrajo vlake, da preverijo noge ... Je lahko to morda usmeritev slovenske pentlje v prihodnje? Več šprinterskih etap?
Tudi, zagotovo. Vedeti pa moramo, da je dirka Po Sloveniji nekako tudi turistična razglednica. Gre za športno-turistični projekt in Slovenija ni ravninska država. Ima seveda nekaj ravnin, pa tudi Alpe. Vse to moramo vključiti v zgodbo. Od ena do dve šprinterski etapi sta za zdaj čisto dovolj, bomo pa videli, kako se bodo stvari razvijale v prihodnosti.
Ne nazadnje morajo tudi šprinterji preživeti hribe ...
Zagotovo. Povsod morajo preživeti. Morda se bo slišalo malo trdo, a jaz pravim tako, kot pravita Kittel (Marcel, op. p.) in Cavendish (Mark, op. p.), če ju vprašate: Če ne moreš preživeti na dirki Po Sloveniji, potem nisi za Tour de France. To vsi vedo in tako je.
Letos je bilo pet etap. Je to optimalno ali razmišljate o morebitnem podaljševanju dirke?
Mislim, da je pet optimalno število etap. V teh lahko združiš raznovrstne etape. Pet dni dirkanja je optimalno. Štiri ure vsak dan, okoli 160 kilometrov, da se od štarta do cilja dirka na vso moč. Ne potrebujemo več tistih dolgih etap od 200 do 240 kilometrov. Te se mi zdijo povsem nepotrebne. Tudi v prihodnje se bomo tem poskušali izogibati. Dobro, do 180 kilometrov še nekako gre.
Gledalci se v zadnjih letih lepo odzivajo, letos je bilo vzdušje izjemno. Koliko je to posledica televizijskih prenosov, koliko evforije, ki jo je sprožil domači junak Primož Roglič?
Letos sta ti dve zadevi sovpadli, televizijski prenos in predvsem Primož Roglič, ki je naredil svoje. On je trenutno vzhajajoča športna, ne le kolesarska, športna zvezda. Ljudje ga imajo radi, vzeli so ga za svojega. Je preprost, ima ogromno navijačev in prav nič ni presenetljivo, da so ga tako lepo spodbujali do končne zmage.
Bo tudi v prihodnje cilj na slovensko pentljo privabiti velike domače zvezde?
To je smešno vprašanje. Vsi novinarji, pa tudi gledalci, država in ne nazadnje tudi mi si želimo čim bolj zvezdniško zasedbo, na koncu pa zmage slovenskega kolesarja. Ko pa slovenski kolesar zmaga, si rečemo: "Ah, saj to pa ni bilo ne vem kaj." Naš cilj je predvsem narediti znamko "fight for green". Boj za zeleno je dobra znamka, kolesarska dirka Po Sloveniji je dobra znamka in mi moramo delati v tej smeri naprej. Da čez čas ne bo več pomembno, kdo bo prišel, ampak bodo ljudje prišli gledat boj za zeleno. Zeleni baloni, zelene zastave, ker bodo ljudje vedeli, da je dirka Po Sloveniji. Tretji teden junija je vedno dirka Po Sloveniji.
