Giro d'Italia
Tadej Pogačar
Sreda, 1. 5. 2024, 15.15
6 mesecev, 3 tedne
Bi lahko Pogačar uprizoril Bugna in kaj to sploh pomeni?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,75
Italijan Gianni Bugno je leta 1990 na Giru vodil od prve do zadnje etape.
Do začetka 107. izvedbe Dirke po Italiji nas ločijo le še trije dnevi. In če bi Tadej Pogačar, ki je glavni favorit za zmago na dirki, že po prvi etapi oblekel roza majico vodilnega in jo nosil vse do zadnje etape v Rimu (26. maj), bi ponovil uspeh italijanskega kolesarja Giannija Bugna, ki mu je to uspelo leta 1990. Pred njim se s tem dosežkom lahko pohvalijo samo še trije kolesarji, Costante Girardengo, Alfredo Binda in Eddy Merckx.
Triinsedemdeseta izvedba Gira je bila dirka italijanskega kolesarja Giannija Bugna.
Ko je po prvi etapi v Bariju, glavnem mestu dežele Apulija ob Jadranskem morju, oblekel roza majico vodilnega, je vse do zadnje etape, čez tri tedne v Milanu, ni niti enkrat slekel. Danes 60-letni Bugno je bil leta 1990 absolutni vladar Gira in mnogi se glede na dominanco Tadeja Pogačarja v letošnji sezoni sprašujejo, ali bo slovenski šampion v prihodnjih tednih na italijanskih cestah nemara uprizoril Bugna.
Gianni Bugno je stvari postavil na svoje mesto že v prvi etapi Gira leta 1990, tako kot bi glede na profil uvodne etape letošnjega Gira, od Venarie Reale v predmestju Torina do Torina, to letos lahko storil tudi Pogačar.
Profil prve etape Dirke po Italiji 2024:
Hud udarec že v prvi etapi
Kljub močni konkurenci na startni listi – na njej sta bila tudi Francoz Laurent Fignon in svetovni prvak ter aktualni zmagovalec Toura Američan Greg LeMond, ter zmagovalec Vuelte Marco Giovannetti – je Bugno tekmecem hud udarec zadal že v prvi etapi v Bariju. Za tri sekunde je prehitel specialista za takšne kronometre Thierryja Marieja in bil za devet sekund hitrejši od Lecha Piaseckija, LeMonda in Fignona pa je prehitel za kar pol minute.
Takrat 26-letni Bugno, član francoske ekipe Chateau d'Ax - Salotti, je na Giro pripotoval poln samozavesti po zmagi na prvem spomeniku sezone, dirki Milano–Sanremo. V treh tednih Gira si ni privoščil napak. Presenečal je iz dneva v dan in to na etapah vseh profilov. Dobil je tudi drugo etapo v Vallombrosi in 68 kilometrov dolg kronometer v Cuneu končal na drugem mestu, s šestimi sekundami zaostanka za Luco Gelfijem. Vmes se je znebil nevarnega tekmeca, Fignon je po deveti etapi odstopil z dirke.
Istega leta je dobil tudi spomenik Milano–Sanremo.
Edini preostali konkurent, ki bi mu še lahko slekel roza majico, je bil Charlie Mottet, ki je Bugnu skušal življenje zagreniti v Dolomitih, v 16. etapi s ciljem na prelazu Pordoi. Francoz ga je napadel na vzponu na priljubljeno smučišče Marmolada, a je Bugno odgovoril na napad in prevzel pobudo. Tik pred ciljnim vzponom se je začel pretvarjati, da ima težave s kolesom in etapno zmago prepustil Francozu, saj je bilo vmes že zdavnaj jasno, da je zmaga dokončno v njegovih rokah, roza majica pa dokončno na njegovih ramenih.
A vseeno ni želel popustiti. Za češnjo na vrhu smetane je zmagal tudi v 39 kilometrov dolgi vožnji na čas od mesta Gallarate do Sacro Monte of Varese, in to prepričljivo, kar minuto in 20 sekund hitreje od drugouvrščenega Španca Marina Lejarrete.
Član elitne druščine
Giro je bil njegov, in ker je šlo za zmago italijanskega kolesarja, je bila zmaga na prestižni rožnati pentlji vredna še veliko več. Z roza majico, ki jo je nosil od prve do zadnje etape, se je pridružil izbrani skupini kolesarskih mojstrov, Costantu Girardengu, Alfredu Bindi in Eddyju Merckxu, ki so na Dirki po Italiji vodili od prve do zadnje etape.
V letih 1991 in 1992 je bil svetovni prvak v cestnem kolesarstvu.
Bugno je po zmagi na Giru dvakrat osvojil naslov svetovnega prvaka – leta 1991 v Stuttgartu in leto pozneje v Benidormu – in dvakrat stal na zmagovalnem odru Dirke po Franciji (leta 1991 je bil drugi, leto pozneje pa tretji). Zmagoval je tudi na prestižnih enodnevnih dirkah, klasikah, leta 1991 je zmagal na dirki Clasica de San Sebastian in bil leta 1994 najboljši na Flandriji, nikoli več pa se ni veselil skupne zmage na pomembnejši etapni dirki.
Kolesarsko kariero je končal leta 1998 in danes dela kot pilot reševalec na helikopterju. Med drugim je pilotiral tudi helikopter s kamero, ki je snemala dogajanje na Dirki po Lombardiji leta 2007 in za celoten Giro leto pozneje. Imel je tudi politične ambicije. Leta 2010 je kandidiral za mesto v regionalnem svetu Lombardije na regionalnih volitvah, in sicer kot predstavnik levosredinske koalicije političnih strank, vendar ni bil izvoljen.
Bugno je nekdanji predsednik Združenja profesionalnih kolesarjev (CPA) in je novembra 2012, po dopinškem škandalu Lancea Armstronga, zahteval ustanovitev neodvisnega protidopinškega organa. Izjavil je, da Mednarodni kolesarski zvezi (Uci) ni mogoče zaupati, da bo uveljavila pravila.
Bugno leta 2022
Še danes je vpet v dogajanje na Giru, saj je eden od televizijskih pilotov helikopterja italijanske nacionalne radiotelevizije RAI.
Preberite še:
