Nedelja, 2. 10. 2022, 18.10
2 leti, 2 meseca
dres aleša mušiča pod stropom ljubljanske dvorane
Zelena 16 z ledu pod strop Tivolija
Dvanajst let po upokojitvi 24-ice Tomaža Vnuka se je pod stropom dvorane Tivoli znašla še 16-ica dolgoletnega člana Olimpije Aleša Mušiča, ki je pri 40 letih sklenil kariero. "Velika čast, kaže, da si nekaj dal temu športu, Ljubljani. Bi si pa pred menoj kaj takega zaslužil še kdo, Olimpija je imela ogromno odličnih igralcev," je o upokojitvi zelene šestnajstice dejal Mušič.
Še preden je na obračunu razširjenega avstrijskega prvenstva med HK SŽ Olimpija in aktualnim podprvakom iz Szekesfehervarja padel prvi plošček, so gledalci v ljubljanskem Tivoliju spremljali krajšo slovesnost ob upokojitvi zaščitnega znaka zeleno-belega kolektiva zadnjih dveh desetletij.
Pri Olimpiji, v dresu katere je Aleš Mušič preživel vse z izjemo ene od 22 članskih sezon – to je odkljukal prav v dresu današnjega tekmeca Ljubljančanov – so pod strop dvorane v čast dolgoletnemu kapetanu dvignili zeleno 16-ico. Ta se je tako pod stropom domovanja zmajev pridružila številki 24, ki jo je nekoč nosil legendarni član Olimpije in reprezentance Tomaž Vnuk. Kaj podobnega bi si zaslužil še kdo, a za zdaj sta pod stropom le dva dresa.
"Vse je bilo zelo lepo izpeljano, predvsem te želje in besede soigralcev, občutki so zato lepi, prijetni. V čast mi je, da so obesili moj dres pod strop, to je potrditev tega, da sem nekaj le dal temu ljubljanskemu hokejskemu prostoru," je po krajši slovesnosti povedal Mušič.
"Večkrat sem rekel, da je v Olimpiji še kdo, ki bi si že pred menoj zaslužil dres pod stropom, na primer Igor Beribak, ki še deluje v klubu ... To je velika čast, dokaz, da si nekaj delal dobro, da si nekaj naredil za ta šport, za Ljubljano," pa je o upokojitvi številke 40-letnik razmišljal pred dnevi.
Končalo se je z dvigom dresa v dvorani, v kateri se je vse začelo z lesenimi stoli
Otrok Olimpije (nosil je dres različnih pravnih subjektov) je skoraj vso kariero vztrajal v zeleno-beli barvi. Pot ga je v Olimpijin "kolektiv", takrat še hokejsko šolo, odnesla pri štirih letih, ko se je hokejska pot začela z drsanjem ob lesenih stolih, na koncu pa prerasla v veliko zgodbo, ki ji je piko na i postavil z uresničenimi olimpijskimi sanjami (nastopil je tako leta 2014 v Sočiju kot 2018 v Pjongčangu).
Fotogalerija s slavnosti za Aleša Mušiča (foto: Siniša Kanižaj/Sportida):
Od preloma tisočletja je napadalec kar 21 članskih sezon igral za Olimpijo. Skoraj desetletje je bil njen kapetan, eno sezono pa je sledil želji po olimpijskih igrah in delodajalca našel na Madžarskem.
Kariero je končal z 11. naslovom državnega prvaka in četrtfinalom razširjenega avstrijskega prvenstva, lige ICEHL (nekdanje lige EBEL), v kateri se je podpisal pod 12 sezon in skoraj 550 tekem (dobrih 250 točk).
Del te je bil že v sezoni 2007/08, ko se je Olimpija prvič pridružila EBEL-ligaškim ekipam, prišla vse do finala proti Salzburgu in bila na pragu prave senzacije, a na koncu izgubila za zeleno mizo. Prav ta klubska sezona mu je ostala v enem od bolj trdnih spominov, ob tej pa tudi leto 2012, ko so kljub zdesetkani ekipi v četrtfinalu lige EBEL na šesti tekmi izločili Albo, zmagoviti zadetek je dosegel on, pa sezona 2018/19, ko so osvojili trojno krono – po preobratu so postali prvaki Alpske lige, slavili so v državnem prvenstvu in postali pokalni zmagovalci.
Del članskih risov je bil debelo desetletje, zbral več kot sto nastopov, štirikrat okusil svetovno prvenstvo elite in dvakrat nastopil na olimpijskih igrah. Kot pravi, mu je ob nastopih pod petimi krogi v spominu najbolj ostal sanjski 8. februar 2013, ko so v Vojensu spisali zgodovino in si priigrali premierno olimpijsko vstopnico.
Po 36 letih hokejskega udejstvovanja je en del poti končan, pred njim pa je druga kariera. Prvo leto si želi biti čim več prost, preživeti čim več časa z družino in se posvetil stvarem, ki ga zanimajo, a zanje med kariero ni imel časa: "Predvsem gre za finance in naložbe, tako delnice kot kriptovalute ... Poskušal se bom preživljati s tem."
Prepričani pa smo, da tudi v hokeju še ni rekel zadnje. Srečno!