Kopitarjevi ''kralji'' kot tudi Phoenix pišejo zgodovino

Kar zgodovinski finale zahodne konference, bi lahko zapisali za začetek. Phoenix je namreč prvič v klubski zgodovini oziroma kar v zgodovini franšize prišel tako daleč, odkar se je moštvo preselilo v mesto v Arizoni, je to sploh prvi preboj prek prvega kroga končnice. ''Kralji'' so v finalu zahodne konference bili prvič in zadnjič doslej pred 19 leti, takrat so tudi postali podprvaki lige, zgodovino pa so napisali s tem, da so kot osmouvrščena ekipa v končnici izločili tako prvo- kot drugopostavljeno moštvo. Zdaj pa imajo lepo priložnost, da izločijo še tretjepostavljeno moštvo rednega dela.

V rednem delu so bili uspešnejši ''kojoti'', ki so zbrali 97 točk in končali na tretjem mestu zahodne divizije, losangeleški hokejisti pa so se ustavili pri 95 točkah. Ekipi gojita obrambno igro, kar jim je do zdaj prinašalo uspeh.

Vse se konča pri Quicku in Smithu

Brez dvoma bosta oba akterja odločala, kako se bo finalna serija prevesila. V končnici sta bila, ob pomoči soigralcev, najbolj zaslužna za preboj do predzadnje stopničke, ki lahko eni ekipi odpre vrata do raja, ki ga prinaša finale Stanleyjevega pokala.

V rednem delu sta bila dokaj izenačena, 30-letni Smith je imel od štiri leta mlajšega konkurenta za 0,1 odstotka nižjo uspešnost obranjenih strelov, je pa losangeleški čuvaj mreže prejel v povprečju manj zadetkov na tekmo (1,95 : 2,21). Tudi v končnici Quick prejema v povprečju manj zadetkov, boljši pa je tudi pri odstotkih obranjenih strelov.

Ameriški vratar je franšizni hokejist, kar pomeni, da je od samega začetka član Los Angelesa, ki ga je leta 2005 izbral na naboru v tretjem krogu kot številko 72. To je njegova peta sezona, iz leta v leto napreduje v enega boljših čuvajev mreže v NHL, zato niti ne čudi, da je nominiran za najboljšega vratarja sezone. Na leto zasluži 1.800.000 ameriških dolarjev, pogodba pa mu poteče po koncu naslednje sezone, vodstvo bo moralo še kako globoko seči v denarnico, če ga bo hotelo obdržati. Na drugi strani je Smith odkritje sezone, po odhodu Ilje Brizgalova so se mnogi navijači prijeli za glavo, a jih je Kanadčan demantiral. Zanj je to šesta sezona v NHL, vendar nikoli ni zbral toliko tekem v eni sezoni kot letos. Pred prihodom v Phoenix je branil vrata Tampa Bay Lightning in Dallas Stars. Slednji so ga leta 2001 izbrali kot 161.

Obrambi trdni kot kamen

Obe moštvi sta v obrambi izjemno disciplinirani in prejemata majhno število zadetkov.

Kings so bili v rednem delu po številu prejetih zadetkih na drugem mestu (170 prejetih golov), Phoenix pa peti (prejeli so jih 194). In tudi v končnici ni prav nič drugače. Los Angeles ima najbolj disciplinirano obrambo, sledijo mu prav hokejisti iz Arizone.

Nobena skrivnost ni, da je pri ''kraljih'' za ofenzivne naloge zadolžen Drew Doughty, ki je pred sezono po dolgotrajnih pogajanjih le podpisal novo dolgoročno pogodbo. Slednji za sabo nima ravno bleščečega rednega dela, vendar pa je v končnici dokazal, zakaj je podpisal tako donosno pogodbo. Ob boku mu stoji izkušeni defenzivni branilec Rob Scuderi, ki se je v sezoni 2008/09 veselil naslova prvaka s Pittsburghom. Izkušnje prispevata še Matt Green in Willie Mitchell, za mladostniško igrivost pa Alec Martinez in Slava Vojnov. Na drugi strani med branilci za točke skrbita Keith Yandle in 20-letni Oliver Ekman-Larsson, v končnici pa je eksplodiral izkušeni Rostislav Klesla.

''Kralj'' Kopitar in zimzeleni Whitney

V rednem delu je napad ''kraljev'' predstavljal veliko razočaranje, še posebej ob dejstvu, da je vodstvo pred sezono pripeljalo Mika Richardsa in Simona Gagneja (že lep čas poškodovan), ki bo moral spraviti učinkovitost na višjo raven, pred koncem prestopnega roka pa se je ekipi priključil še Jeff Carter.

A to ni dosti pomagalo, Kings so bili druga najmanj učinkovita ekipa lige, v povprečju so na tekmo dosegali po 2,29 zadetka. V končnici so učinkovitost le dvignili na višjo raven, v povprečju dosegajo tri zadetke na tekmo. Že peto sezono zapored je najučinkovitejši igralec ekipe slovenski zvezdnik Anže Kopitar, podoben uspeh mu ni uspel le v uvodnem letu v NHL. Ob slednjem sta najnevarnejša še soigralca v napadu Dustin Brown, ki je v končnici eksplodiral in Justin Williams.

Napad Phoenixa je bil v rednem delu nekoliko produktivnejši, na lestvici učinkovitosti je končal na 18. mestu z 2,56 zadetka na tekmo, še nekoliko uspešnejši pa je v končnici, kjer dosega 2,64 gola na obračun. V napadu je prevladovala trojica Ray Whitney, ki šteje že zavidljivih 40 let, Radim Vrbata in Shane Doan, učinkoviti pa so bili tudi Antoine Vermette, Martin Hanzal in Daymond Langkow, v končnic pa sta zaenkrat najbolj razpoložena Vermette in Mikkel Boedker.