Janja Garnbret
Sobota, 24. 8. 2019, 5.53
4 leta, 7 mesecev
Ljubitelji plezanja v Ljubljani dočakali slovensko reprezentanco
Jankovićeva obljuba zlati Janji (dela dolg), odkrita čustva Mie Krampl #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,25
12
Članom slovenske reprezentance v športnem plezanju, vključno s trikratno svetovno prvakinjo Janjo Garnbret in svetovno podprvakinjo v težavnosti Mio Krampl, so včeraj v Ljubljani pripravili sprejem.
Pred ljubljansko Mestno hišo so včeraj zvečer pripravili sprejem za slovensko reprezentanco v športnem plezanju, ki se je vrnila s svojega najuspešnejšega prvenstva doslej. 13 plezalcev in plezalk, utrujenih od prvenstva in od dolgega potovanja, se je prepustilo množici ljubiteljev plezanja. Ljubljanski župan Zoran Janković ni skoparil s pohvalami, niti z obljubo. V primeru zlate olimpijske medalje Janje Garnbret ali kogarkoli drugega v slovenski reprezentanci je obljubil kar novo plezalno središče v Ljubljani. Mia Krampl, svetovna podprvakinja v težavnosti, je svoja čustva končno spustila na plano.
Slovensko reprezentanco v športnem plezanju je pozdravil tudi minister za šolstvo, izobraževanje in šport Jernej Pikalo:
Tako kot so bili 11 dni napeti plezalci in plezalke na nedavno končanem svetovnem prvenstvu v športnem plezanju na Japonskem, so bili kot strune napeti tudi njihovi starši. Mama Vite Lukan, finalistke tekme v težavnosti in druge na lanskih olimpijskih igrah mladih v Buenos Airesu, je priznala, da je šele prejšnjo noč končno spet lahko normalno spala, odleglo pa je tudi staršem Kramplove in Garnbretove, ki so ponosno spremljali sprejem.
Tudi staršem je odleglo, ko so po dolgih dneh spet objeli svoje otroke. Janja Garnbret in njen oče ...
... ter objem očeta Mie Krampl.
To je bil sploh prvi tak sprejem za slovenske športne plezalce, ki že vrsto let nizajo vrhunske dosežke. Prvi naslov svetovne prvakinje (v težavnosti) je Martina Čufar osvojila že leta 2001. Do zdaj ima Slovenija po zaslugi Janje Garnbret že sedem naslovov svetovne prvakinje, šest od njih jih je zagotovila prav 20-letna čudežna deklica iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu – tri na zadnjem prvenstvu –, ki je bila sinoči v središču pozornosti. Podobno bo tudi danes, ko ji v Slovenj Gradcu ob 19. uri pripravljajo še en sprejem.
Mia Krampl in Janja Garnbret, osrednji prozagonistki sinočnjega sprejema, kjer pa so bili reflektorji usmerjeni v celotno 13-člansko odpravo, ki je v Hačiodžiju v predmestju Tokia pustila velik pečat.
Janja Garnbret je bila osrednja junakinja sprejema za slovensko reprezentanco v športnem plezanju, ki so ga sinoči pripravili pred ljubljansko Mestno hišo. Prejela je finančno nagrado generalnega sponzorja Prve Osebne zavarovalnice ter dva šopka rož in dve darili ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Eno v obliki kipca zmajčka, drugo pa v obliki obljube. Janković je namreč v valu navdušenja napovedal, da bo v primeru, da Garnbretova, ki je za zdaj edina slovenska plezalka, ki se je uvrstila na olimpijske igre v Tokio, tam osvoji zlato medaljo, v Ljubljani zrasel center, v katerem bodo plezalci lahko na enem mestu trenirali vse tri plezalne discipline (hitrostno, težavnostno in balvansko plezanje – zanje potrebujejo tri različne stene), kar je za zdaj precejšen manko, saj se morajo plezalci za treninge različnih disciplin voziti na več krajev Slovenije, medtem ko imajo plezalne velesile, kar Slovenije nedvomno je, vso infrastrukturo na enem mestu.
Druga junakinja sprejema je bila Mia Krampl, 19-letnica iz Golnika, ki je v Hačiodžiju na Japonskem osvojila 2. mesto v težavnostnem plezanju. Mladenka, ki je odlična tako v težavnosti kot balvanskem plezanju (maja letos je v Münchnu osvojila 3. mesto), ob vprašanju voditelja Mateja Hrastarja, ali so po uspehu kdaj na plano udarila čustva, teh ni več mogla zadržati. Ko se je na odru razjokala ona, se je tudi marsikdo v občinstvu.
Organizatorji niso pozabili niti na ostale člane slovenske odprave, ki so nekateri bolj, drugi bistveno manj zadovoljni s svojimi dosežki na Japonskem. Še posebej fantje so si želeli več, predvsem pa so si želeli zagotoviti olimpijsko vozovnico, ki bi jih prihodnje leto spet popeljala v Tokio. Naslednja priložnost za uvrstitev na igre pod petimi krogi bo konec novembra v Toulousu v Franciji. Na fotografiji: Lučka Rakovec, Vita Lukan, Jernej Kruder in Domen Škofic.
Domen Škofic, na svetovnem prvenstvu deseti v svoji paradni disciplini, težavnost, kar je precej manj od pričakovanj, se je odločil, da bo zdaj več pozonorsti namenil projektom, povezanim s plezanjem v skali. Bolj kot na olimpijske igre v Tokiu računa na uvrstitev na igre v Parizu leta 2024, kjer naj bi bi bili namesto ene discipline (kombinacije) na sporedu dve - združeni balvansko in težavnostno plezanje, in ločeno hitrostno plezanje, ki mu nikakor ne leži.
Tudi Urška Repušič, ki je tako kot Lukanova in Kramplova v letošnjem letu uspešno opravila maturo, je bila sinoči odlično razpoložena.
Svetovna prvakinja in podprvakinja iz Hačiodžija sta prejeli tudi finanlčno nagrado generalnega sponzorja slovenske reprezentance v športnem plezanju.
Na odru so se zvrstili tudi govorniki, trenutno najbolj povezani s športnim plezanjem. Od predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdana Gabrovca, ki je pozval k bolj široko odprtim denarnicam, saj prihaja olimpijsko leto, do Jožeta Rovana, predsednika Planinske zveze Slovenije, kamor sodi tudi športno plezanje, in Aleša Pirca, načelnika komisije za športno plezanje pri PZS, ki je opozoril na dejstvo, da slovenski športni plezalci potrebujejo nacionalni plezalni center (stena za hitrostno plezanje je namreč standardizirana 15-metrska stena). "Zdaj je čas, da ga dobimo," je poudaril. In Jankovićeva obljuba dela dolg.
Naslednja priložnost za selfije s slovenskimi plezalci bo zadnji konec tedna v septembru, ko bo v Kranju tekma svetovnega pokala v težavnosti.
Preberite še:
12