Rezultati so vrhunski, v Tacnu pa se ne premakne nič

Štiri medalje v štirih disciplinah. Takšnega uspeha v slovenskem kajaku na tekmah svetovnega pokala še nismo dosegli. S tem se strinja tudi prvi mož kajakaške zveze Slovenije Andrej Jelenc. "Seveda, tako uspešnega svetovnega pokala po izkupičku še nismo imeli. Nikoli nismo imeli dveh zmag in celo v štirih disciplinah medalje. Poleg tega je lepo pogledati na lestvico skupnega seštevka svetovnega pokala pred zadnjo tekmo svetovnega pokala v Bratislavi. Anže Berčič se je z zadnjo zmago povzpel na prvo mesto, dvojec Taljat/Božič in kajakašica Eva Terčelj so se v skupnem seštevku prebili na drugo mesto, z zmago v Tacnu pa se je Peter Kauzer uvrstil na četrto mesto," ni izgubljaj pohvalnih besede Jelenc. Ob tem ni pozabil pohvaliti še drugih naših reprezentantov, ki se niso uspeli prebiti na stopničke. V mislih je imel predvsem kanuista Benjamina Savška, Martina Albrehta in mlado Ajdo Novak, ki je za las zgrešila veliki finale.

V slovenskem taboru ambicioznosti ne manjka

"Z malo sreče bi bil izkupiček lahko še boljši," so bile besede Jelenca. "Tekmovalci in trenerji naredijo na tekmi vse, da bi bili čim boljši. Po mojem mnenju je čisto logično razmišljanje v športu, da vedno stremiš še k boljšim rezultatom," razmišlja direktor kajakaške zveze, ki je bil tudi sam nekoč vrhunski tekmovalec. Čeprav so rezultati slovenskih slalomistov zelo dobri, pa je reprezentanca relativno mlada, a že izkušena. "Skoraj večina tekmovalcev je v ekipi že kar nekaj let, saj so se že zelo mladi prebili do članske reprezentance in imajo za seboj že kar nekaj velikih tekem. Lep primer je Eva Terčelj, ki bi se lahko borila za nastop že na olimpijskih igrah v Pekingu, pa se je zaradi šolskih obveznosti temu odpovedala. Tega je zdaj že pet let, Eva pa ima pred seboj še kar nekaj najboljših let v kajaku, dvojec Taljat/Božič je že leta 2009 dobil medaljo na svetovnem prvenstvu … izkušenj imajo že kar nekaj. Slalom na divjih vodah je šport, v katerem je brez kilometrine na največjih tekmah težko biti konstanten. Pri nas se kljub mladosti že odraža ta stabilnost tekmovalcev in konstantnost rezultatov, to je verjetno posledica kilometrine, ki jo imajo tekmovalci za seboj."

"Mi lahko s Tacnom kandidiramo za svetovno prvenstvo, ampak …"

Ko je govora o tekmovalcih in rezultatih, optimizem in navdih pri vodstvu kajakaške zveze kar kipi. Ko pa pogovor nanese na tacensko progo, se zgodba obrne. Proga v Tacnu je bila leta 1991 prenovljena za takratno svetovno prvenstvu in je veljala za eno najsodobnejših na svetu. Že nekaj let pa jo najeda zob časa in še tisti najbolj optimistični nemočno skomignejo z rameni in zmajuje z glavo. Po besedah nekaterih je organizacija svetovnega prvenstva v Sloveniji že misija nemogoče. "Mi že lahko vložimo kandidaturo za svetovno prvenstvo, to ni težava, ampak kandidatov z boljšimi izhodišči pri kandidaturi je zmeraj več. Tendenca pri mednarodni kajakaški zvezi je, da želijo vključiti čim več olimpijskih prog. S tem želijo pokazati, da olimpijski objekt ni narejen le za eno tekmo, ampak da se ti objekti uporabljajo tudi za druga večja tekmovanja. Olimpijskih prog je zmeraj več. To pomeni, da moraš pri kandidaturi s temi progami imeti neko dodano vrednost, česar mi s Tacnom trenutno nimamo. Tekmo svetovnega pokala morda še dobimo, večjih tekmovanj pa verjetno ne, če se ne bo nič prenovilo."

Ideje so, a vse se zatakne že pri denacionalizacijskem postopku

Ideje, kaj narediti s tacenskim kanalom in njegovo okolico, so, vendar se denacionalizacijski postopek vleče kot jara kača. "Jaz nimam nobenih informacij, da bi se kaj glede denacionalizacijskega postopka reševalo, kar pa je osnova, da bi se lahko karkoli sploh začelo delati," je v nekoliko brezupnem tonu povedal Jelenc, ki pa dvomi, da bi se sploh našla sredstva za progo. "Glede na gospodarsko situacijo in ko je denarja za šport vse manj, je malo verjetno, da bi se našla sredstva za obnovo tacenskega objekta. Vedeti je treba, da gre tukaj za resna sredstva. Vprašanje je, ali je v tem trenutku mogoče računati na to, da bi se lahko zgradil nov objekt oziroma da bi dobili sredstva od države. Treba bi se bilo ozreti na evropske sklade, vendar, kot sem že dejal, če nimamo urejenih osnovnih stvari, potem nima smisla," je sklenil Jelenc, ki smo ga ujeli pri odhodu na svetovni pokal v Bratislavo, kjer je še ena izmed sodobnejših prog na svetu.