Petek, 25. 9. 2020, 14.27
4 leta, 1 mesec
Peter Kauzer, intervju
Pri 37 letih velja za slovenski športni fenomen #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,96
Peter Kauzer, kajakaš na divjih vodah, se še danes vsakega svojega uspeha razveseli kot otrok. Z njim smo se pogovarjali nekaj dni po evropskem prvenstvu v Pragi, kjer je dosegel srebrno medaljo.
Peter Kauzer je svojo prvo medaljo na evropskem prvenstvu dosegel že davnega leta 2005, ko je bil v domačem Tacnu srebrn. Od takrat pa do danes se je v njegovi karieri zgodilo že marsikaj. Od hude poškodbe rame do srebrne olimpijske medalje v Riu de Janeiru. Zelo zanimivo je, kako je Kauzer pri svojih 37 letih še vedno tako superioren in njegovi cilji še vedno ostajajo dolgoročni. Želi si, da bi nastopil tudi na olimpijskih igrah leta 2024 v Parizu.
Peter Kauzer je na EP v Pragi zasedel drugo mesto.
Pri marsikom veljate že za fenomen kajaka na divjih vodah. To, kar vam uspeva pri 37 letih, je že na meji verjetnega. Kako pri teh letih gledate na svoje uspehe?
Tudi sam si ne znam razložiti, kako sem lahko že 15 let v samem vrhu in da pri 37 letih še vedno dosegam tako vrhunske rezultate. V prvi vrsti mislim, da zaradi tega, ker imam zelo rad ta šport. Vanj sem se preprosto zaljubil. V drugi vrsti pa sem se spoznal do te mere, da vem, kaj potrebujem, da sem na tekmi motiviran, pripravljen in osredotočen, da naredim dober rezultat. Tehnično sem zelo dobro podkovan in nisem pozabil veslati.
Peter Kauzer se je zadnja leta na novo sezono pripravljal v Avstraliji. Kje bo treniral letos, še ne ve.
Koliko vam pri tem pomagajo vaše izkušnje?
Ob vseh izkušnjah, ki jih imam, in ko pride glavna tekma, se znam nekoliko drugače pripraviti na samo tekmo. Točno vem, kaj je potrebno za napredovanje v polfinale in finale, a na koncu moraš v finalu še vedno odpeljati. Nabral sem si že toliko izkušenj, da znam v pravem trenutku iz sebe iztisniti največ. Res pa je, da je z leti zmeraj težje. Velikokrat sem že povedal, zakaj vztrajam. Sem namreč zelo zvedav tip človeka in zanima me, do kam lahko grem.
Zdi se, da načrtno stopnjujete svoje vožnje. Je danes to del vaše taktike?
Kvalifikacije jemljem kot neko nujno zlo … Zavedam se, da brez večje napake nimam težav z uvrstitvijo v polfinale. V polfinalu pogledam, kako se tekma odvija in kakšna je proga. Na podlagi tega se tudi lotim polfinalne vožnje. Če vidim, da mi ni treba preveč tvegati na progi, se tega lotim bolj preprosto. Je pa res, da v finalu moraš biti na določeni ravni, če želiš doseči dober rezultat. Nekaj je, da ti občasno v finalu uspe narediti rezultat, nekaj čisto drugega pa, da jih dosegaš konstantno. V tem primeru je malce druga "muzika". Znam razporediti svoje moči od kvalifikacij do finala.
Še danes je vesel vsake zmage.
Prvo medaljo na EP ste dosegli že pred 15 leti v Tacnu. Kako ste takrat dojemali ta uspeh in kako ga danes?
Vsakega uspeha se razveselim kot kakšen majhen otrok. Morda danes rezultat nekoliko bolj cenim, saj nisem več med najmlajšimi. Že nekaj časa sem v svetovnem vrhu in iz leta v leto je to težje dokazovati. Ko vidim, da mi še vedno uspeva, sem še toliko bolj ponosen nase. To mi je najpomembnejše.
Kako prav vam je prišel rezultat na EP za bližnjo prihodnost? Vemo, da so prihodnje leto na sporedu olimpijske igre v Tokiu.
Ima svoje cilje in svojo pot, ki ji sledim. Vsi rezultati, ki mi jih uspe doseči, mi dajo še dodatno mirnost. Kot sem že povedal. Veslati nisem pozabil in zavedam se, da sem hiter. Že na tekmah pred EP sem videl, da sem hiter, če naredim svojo vožnjo. Če vse te stvari znaš v svoji glavi zložiti, lahko na štart finala prideš mnogo mirnejši. Moramo vedeti, da je konkurenca iz leta v leto hujša, in dokler sem zraven, se ne morem pritoževati.
V tem času vlada kolesarska evforija. Na vašem družbenem omrežju smo videli, da tudi vi kolesarite …
Svoj prosti čas rad preživi doma s svojimi najbližjimi.
Marsikateri kolesar bi mi verjetno rekel, da sem še premlad za električno kolo (smeh op. p.). Kolesarim, kolikor mi čas dopušča. Vemo, da za kolesarjenje potrebuješ malo več časa. Glede na to, da imam doma hčerko, ki se ji rad posvetim, mi kolesarjenje vzame malce preveč časa. Sicer grem rad na kolo in pri nas v Zasavju imamo dobre hribe, zato je še toliko lepše.
