Ponedeljek, 9. 5. 2022, 15.12
2 leti, 6 mesecev
Špela Ponomarenko Janić, intervju
Imela je vsega dovolj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,12
1
"Predvsem si želim svoj mir," nam je v intervjuju povedala slovenska kajakašica na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić, ki pri 40 letih še ni rekla zadnje besede v tem športu.
Špela Ponomarenko Janić ima za seboj zelo uspešno kariero. Z vseh največjih tekmovanj ima že medalje, manjka ji le še olimpijska. Na OI v Tokiu sta v dvojcu z Anjo Osterman merili na medaljo, a se je njun olimpijski nastop končal v vodi. Za povrhu vsega sta tik pred svetovnim prvenstvom zboleli za covidom. Za Špelo so bili to težki časi.
Kar nekaj časa je potrebovala, da je ugotovila, kaj in kako naprej. Po svetovnem prvenstvu je bila prepričana, da bo naprej trenirala. Pravzaprav je glava to želela, telo pa se je temu upiralo. Šele na pripravah v Afriki se je odločila, da bo spet veslala oziroma je spet začela uživati v veslanju. Letošnjo zimo je trenirala nekoliko manj kot sicer. Zdi se, da je primorska kajakašica svojo zgodbo začela povsem na novo. Več časa preživi z družino, v svoj trening pa je vnesla tudi nekaj novosti.
Ste celo razmišljali, da bi končali športno kariero?
Imela sem vsega dovolj in potrebovala sem spremembo. Otroka sta me potrebovala in z njima sem želela preživeti čim več časa, tako da sem vse skupaj malo kombinirala.
Špela Ponomarenko Janić je nekaj treningov opravila tudi v Bohinju.
Kakšne imate načrte za letošnjo sezono?
Šla bom na tekme svetovnega pokala. Vsekakor bi rada tekmovala, saj je od tega odvisen moj status. Začela sem delati tudi z Rehabo centrom v Divači. Po vseh teh letih veslanja v dvojcu sem pri telesu ugotovila pomanjkljivosti. Ugotovila sem, da imam veliko mišic, ki jih sploh ne uporabljam oziroma jih ne znam uporabljati, a so pri veslanju pomembne. Postala sem motivirana, ker vidim, da veslanje postaja drugačno in boljše. V tej sezoni je cilj, da to izboljšam in v prihodnjih dveh letih to nadgradim z običajnimi treningi. Ugotavljam, da sem bolj stabilna, tudi čoln je bolj stabilen. Glede na to, koliko sem trenirala, sem še kar dobro pripravljena. Upam, da bom na svetovnih pokalih pokazala kaj več kot na izbirnih tekmah za državno reprezentanco.
Ste bili vedno odprti za nove stvari pri treningu?
"Menim, da nikoli ne smeš ostati na istem, saj v tem primeru ne boš nikoli napredoval."
Da, vedno smo bili odprti. Stjepan (Janić, njen mož in trener, op. p.) se je vedno pogovarjal s tujimi trenerji. Trenirali smo z veliko različnimi ekipami in od vsake smo se kaj naučili. Določene stvari nato poskušaš vključiti v svoj sistem. Vsako leto smo kaj dodajali ali spreminjali. Menim, da nikoli ne smeš ostati na istem, saj v tem primeru ne boš nikoli napredoval. Če želiš biti boljši, moraš iskati nove načine in nove stvari.
Kakšni cilje imate za letošnjo sezono?
Prav nekih visokih ciljev nimam. Poskušam trenirati nekatere pomanjkljivosti, da bi iz teh podrobnosti lahko šli v kakšne težje stvari. Na podlagi tega bom lahko bolj učinkovito trenirala in porabljala manj energije. Mislim, da je to pri mojih letih zelo pomembno. Poskušala bom z malo manj treninga doseči enake ali podobne rezultate.
Lini tik pred svetovnim prvenstvom v Köbenhavnu se je Špela okužila s koronavirusom in morala iti v samoizolacijo.
Torej motiva za naprej vam ne manjka?
Več časa imam za otroka in tudi treninge prilagajam sebi. Treniram večinoma dopoldne, ko sta otroka v šoli in vrtcu. Popoldneve pa lahko preživljamo skupaj. To mi veliko bolj odgovarja. Moram povedati, da mi je to v zadnjih dveh letih predstavljalo kar veliko težavo. Zaradi tega se počutim veliko boljše in sem zadovoljna, kako potekajo treningi in kako preživljamo dneve.
Lani ste trenirali skupaj z Anjo Osterman, pri treningih je bila zraven tudi Mia Medved. Danes trenirate povsem sami?
Da, treniram povsem sama. Mislim, da ne potrebujem nikogar, ampak predvsem potrebujem svoj mir. Želim se čim bolj osredotočiti na to, kar delam, in poskušam odpraviti vse pomanjkljivosti, ki so se nakopičile skozi zadnja leta.
Na olimpijskih igrah v Tokiu sta Špela Ponomarenko Janić in Anja Osterman doživeli veliko razočaranje, potem ko sta se tik pred ciljem zvrnili in na klavrn način končali olimpijski nastop.
Olimpijske igre v Tokiu so bile za vas in Anjo Osterman povsem ponesrečene, tik pred svetovnim prvenstvom pa sta še zboleli za covidom. Kako danes gledate na vse skupaj?
Takšno je življenje. Zboliš lahko kadarkoli, na olimpijskih igrah sva se zvrnili zaradi napake v veslanju. Nimamo kaj, življenje gre naprej, prav tako tudi šport. Verjetno se jo to moralo zgoditi. Nekako sem že šla skozi to in pozitivno gledam naprej. Upam, da mi uspe iti še na kakšne olimpijske igre, da ne bo to zadnji rezultat.
Če vas prav razumem, je vaš dolgoročni cilj olimpijske igre v Parizu?
Da. Tudi zato sem letos vzela takšno sezono, kot sem si jo. Medalje imam že z vseh največjih tekmovanj … Lahko rečem, da je zdaj moj glavni cilj Pariz.
1