Sreda, 27. 10. 2021, 22.09
3 leta, 1 mesec
Anja Osterman, intervju
Izpoved: To je življenje in zgodi se marsikaj, ko to najmanj pričakuješ
"Bilo je hudo," se ponesrečenega olimpijskega nastopa spominja Anja Osterman, kajakašica na mirnih vodah. Ta naj bi bil, sploh po dolgih počitnicah, pozabljen. Vseeno pa si pri primorski kajakašici v prihodnje obetajo določene spremembe.
Anja Osterman in Špela Ponomarenko Janić pred olimpijskimi igrami v Tokiu nista skrivali želje po medalji. Sodili sta v najožji krog favoritinj, a potem se je zgodilo tisto, kar sta najmanj pričakovali. V polfinalu sta nekaj metrov pred ciljem pristali v vodi in sledilo je veliko razočaranje. Anja priznava, da ji je še dolgo šlo na jok, ampak danes že gleda naprej. To pa ni bila edina smola v sezoni. Dan pred svetovnim prvenstvom sta s Špelo zboleli za koronavirusom in ostali brez nastopa še na prvenstvu v Köbenhavnu. Na stvari danes že gleda pozitivno. Zadala si je nove cilje in tudi motivacije za naprej ji ne manjka.
Sezona se ni končala po pričakovanjih.
Ste se odpočili po tej naporni in nesrečni sezoni?
Sem, seveda sem se. Ravnokar sem vrnila z dopusta. Dva tedna sem bila na Zanzibarju in zdaj je resnično vse za mano. Bil je super dopust, zdaj me že čaka nova sezona. To je šport in nanj ne moreš vplivati.
Anja je zdaj že nekaj časa zaposlena v slovenski vojski. Pred tem je morala delati v lokalu, da je lahko zaslužila denar za treninge in priprave.
Si vedno po sezoni vzamete daljše počitnice?
Po navadi si vzamem pet tednov. Sezono po navadi zaključimo konec avgusta, tako da bi začela trenirati že v začetku oktobra. Letos je bil vse nekoliko pozneje in nato še tista korona … Zato sem si res vzela čas, da si odpočijem. Tudi nisem vedela, kako bo bolezen vplivala na treninge. Rekla sem si, da bom novembra počasi začela … Nekaj sem že "migala" in za zdaj ne vidim težav.
Počitnice so bile brez treningov in stresa. Lahko sem si vzela čas in vse premislila. Torej, da se fizično in psihično odpočiješ in na polno začneš naprej.
Se na dopustu lahko povsem odklopite od veslanja?
Da. Že mesec prej sem vse rezervirala in s partnerjem sva odpotovala za 16 dni. Resnično sva uživala in se povsem odklopila.
Ali po navadi vi organizirate ves dopust?
Sem namreč profesionalna športnica in sem tudi zaposlena pri slovenski vojski. Včasih imam malo več časa za te stvari in mi je malce lažje. Ženska mora imeti nekoliko kontrole, da je lahko potem vse po naše (smeh, op. p.).
Je po dopustu težko priti nazaj v domačo realnost?
Ravno to je namen teh počitnic … Komaj čakaš, da se vrneš in že nekoliko pogrešaš vse skupaj. Jaz sem sicer rekla, da začnem s treningi novembra, ampak sem že šla na lažji trening, ker enostavno nisem vedela, kaj bi. Sem si rekla, da bom samo malo, a hitro na treningu mine ena ura (smeh, op. p.). Skratka, veseliš se že treningov in si poln energije. Vsakemu bi priporočila, da si po koncu sezone vzame nekaj časa za dopust.
Trenutek, ko sta se nekaj metrov pred ciljem prevrnili.
Kolikokrat se vam v spomin vrne tisti ponesrečeni olimpijski nastop?
Tisti nastop je za menoj. Pet let se trudiš in imaš nek cilj. O njem smo govorili povsem odprto. Torej o naši želji po olimpijski medalji. Zgodila se je prevrnitev in medalje ni bilo. Bilo je hudo. Če sem iskrena, sem naslednje dni, ko sem pomislila na tisti nastop, dobila solzne oči. Potem sem vse skupaj nekako predelala … To je šport, to je življenje in zgodi se marsikaj, ko to najmanj pričakuješ.
Za tem smo se osredotočili na svetovno prvenstvo. In kdo bi si mislil, da se bomo dan pred tekmo okužili s koronavirusom. Spet si lahko le rečeš, da tako je in da ne moreš nič narediti. Postavila sem si nov cilj. In to je nova sezona. Olimpijske igre so za mano, zgodilo se je, kar se je. Vsak te stvari predela na svoj način in jaz se danes brez težav pogovarjam o teh stvareh. Zaradi tega ni konec sveta.
Vam je pri tem pomagal kakšen športni psiholog?
V svoji športni karieri nisem imela športnega psihologa. Enkrat sem z njim sodelovala še kot mladinka. Mislim, da se sam naučiš predelati te stvari. Letos sem delala tako, da sem si te stvari tudi zapisala. Če tega ne predelaš sam, potem pride to za teboj. Seveda, odvisno je od človeka do človeka. Jaz na to gledam pozitivno in mislim, da če gledaš na te stvari tako, jih tudi prej predelaš. Lažje ti je in tudi lažje se usmeriš na naslednji cilj.
Dan pred svetovnim prvenstvom je morala v desetdnevno karanteno.
Kako ste doživeli še razočaranje, potem ko sta na svetovnem prvenstvu Köbenhavnu morali v karanteno?
Razočaranje je bilo veliko manjše kot na olimpijskih igrah. Seveda sva bili s Špelo razočarani, potem ko sva dan pred svetovnim prvenstvom zboleli. Namesto da smo šli tekmovat, smo šli v desetdnevno karanteno. Sezona se res ni končala po naših željah.
Po dveh letih se boste znova posvetili študiju …
Zadala sem si, da bom dokončala študij. Do konca imam še leto in pol. Imam tako prijazne profesorje, da dopustijo, da lahko pridem samo na izpit in ga lahko opravljam izven izpitnega obdobja. To mi zelo pomaga. Za sezono sem si zadala, da bom šla tudi pozneje trenirat, če bom morala na fakulteto. Torej imam povsem odprte možnosti, kdaj bom trenirala. Veselim se nečesa novega.
Kakšni so vaši športni cilji za v prihodnje, ste se s Špelo in Stjepanom že kaj pogovarjali?
Pogovarjali smo se do te mere, da sem povedala svoj načrt. To bi po olimpijski sezoni peljala nekoliko drugače. Pet let smo se trudili in vse moči usmerili v olimpijske igre. Za to leto sem se odločila, da bi rada dokončala študij in da s partnerjem kupiva stanovanje. Veliko časa bom posvečala temu. Trenirala bom večinoma sama in posebej ter sama sebi prilagajala svoj urnik. Vsi me podpirajo, tako da ni nobenih težav. Tekmovala bom tudi v enojcu, ampak najprej je treba iti skozi izbirne tekme. Rada bi si postavila neki novi cilj in da je nekaj novega. Zagotovo bom delala s polno paro naprej.
Špela Ponomarenko in Janić Anja Osterman v dvojcu.
Si puščate odprta vrata, da bi s Špelo Ponomarenko Janić tekmovali tudi v dvojcu?
Da, brez težav. Največja razlika je to, da bom trenirala sama. Če je ekipa, potem delaš vse za ekipo. V tem primeru nisem mogla reči, da me ob določeni uri ne bo na treningu. Resnično mi je lažje, da treniram posebej in da urnik prilagodim sebi. Tako mi bo tudi lažje in ne bo mi treba razmišljati o tem, da ne smem zamuditi na trening. To je bil nekako glavni razlog, da bom posebej trenirala.
Bo zdaj vaša prioriteta kajak enosed ali tudi tukaj puščate odprta vrata?
Puščam odprto, a se bolj nagibam v kajak enosed. Po vseh teh letih, ko sem veslala v dvojcu, bi se osredotočila na kajak enosed. Poskusila bi še v tej smeri. Stara sem 28 let in to so praktično najboljša leta za kajak. Ne bo konec sveta, če se ne bo izšlo vse po načrtih.
1