Janja Garnbret
Sreda, 27. 1. 2021, 11.18
1 leto, 7 mesecev
Projekt: 360Ascent
Spektakel: Janja in Domen preplezala trboveljski dimnik #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
6,57
14
Slovenska športna plezalca Janja Garnbret in Domen Škofic sta oktobra lani preplezala najvišjo zgradbo v Sloveniji, 360-metrski dimnik termoelektrarne v Trbovljah, ki se je po zaslugi predane ekipe spremenil v najdaljšo umetno plezalno smer na svetu. Avtorja smeri, Katja Vidmar in Simon Margon, sta to atraktivno in dinamično postavljeno smer v 13 raztežajih poimenovala Neverending story.
Janja Garnbret in Domen Škofic sta oktobra na trboveljskem dimniku preplezala najdaljšo umetno ustvarjeno plezalno smer na svetu. 360-metrska smet Neverending story je razdeljena v 13 raztežajev in zahteva uporabo različnih plezalnih stilov.
Janja Garnbret je pred leti izjavila, da bi rada splezala na vrh Kristalne palače, Domen Škofic pa si je, potem ko je leta 2014 preplezal impozantni Solkanski most, zaželel nekaj še bolj neverjetnega. In to, kar je ekipa plezalnih zanesenjakov v zadnji tretjini lanskega leta zasnovala v Trbovljah, ima pridevnik neverjetno vsekakor v svojem opisu.
Smer Neverending story, ki velja za najdaljšo umetno športnoplezalno smer na svetu, sta zasnovala Katja Vidmar, prva ženska z licenco za mednarodno postavljanje smeri pri Mednarodni zvezi za športno plezanje (IFSC), in Simon Margon, prav tako mednarodni postavljavec tekmovalnih smeri na najvišjem rangu.
Pri opremljanju betonske konstrukcije dimnika, ki je s 360 metri najvišji dimnik v Evropi, najvišja zgradba v Sloveniji in sedmi najvišji dimnik na svetu, sta jima pomagala plezalec in fotograf Stanko Gruden in alpinist Aleš Stražar.
800 oprimkov in volumnov razporedili v 13 segmentov
Na dimnik so pritrdili okoli 800 oprimkov in volumnov, ki so skupaj tehtali več kot dve toni, in jih razporedili v 13 raztežajev ali segmentov.
Podatki o smeri:
Dolžina: 360 metrov, 13 raztežajev
Težavnost: 8b+ (po raztežajih 7b, 7c, 8a, 7b, 8b, 7b, 7c+, 8a, 8a+, 8b+, 7b, 8a, 7c)
Avtorja smeri: Katja Vidmar, Simon Margon
Produkcija oprimkov in izvedba postavljanja smeri: 360holds.com
Vsakega so opremili z drugim tipom in barvo oprimkov, da je bilo plezanje čim bolj raznoliko, vsak segment je nosil posebno ime, ki se je navezovalo na obliko in barvo oprimkov. Prvi raztežaj se je denimo imenoval rumeni telefoni (yellow phones), zvrstile so se še črne želve (black turtles), modre leče (blue lenses), zelene žoge (green balls) in podobno.
Najlažji raztežaj je bil ocenjen s 7b, kar šest od trinajstih raztežajev je bilo osme stopnje po francoski lestvici, najtežji je bil deseti po vrsti. Začel se je 257 metrov nad tlemi in je bil ocenjen z 8b+. Smer je imela kar nekaj spektakularnih skokov in delikatnih gibov.
Ob vznožju ima premer 27,5 metrov, na vrhu pa malo manj kot 8. Zasnovan je potresno varno in bi moral zdržati potres do 10 stopnje po Mercallijevi lestvici.
Smer postavljali 30 dni
Priprave in samo postavljanje smeri so postavljavcem vzeli skupaj tri mesece, od tega je dejansko postavljanje smeri trajalo skoraj 30 delovnih dni. Zakulisje projekta in najbolj spektakularne ter ključne poudarke je v videoobliki zabeležila ekipa Red Bulla.
Postavljalec smeri Simon Margon in snemalec Red Bulla Jure Niedorfer v akciji.
Čeprav sta Garnbretova in Škofic plezalca z dolgoletno kilometrino, pa je bilo plezanje na dimnik zanju nekaj povsem novega in je terjalo ne samo psihične, ampak predvsem praktične priprave. Nobeden od njiju namreč pred tem ni imel izkušenj s plezanjem po večraztežajnih smereh oziroma jih je imel zelo malo.
Morala sta osvežiti svoje znanje o vrvni tehniki, od katere je odvisna varnost v steni. Pri tem jima je pomagal vrhunski alpinist in mednarodni gorski vodnik Aleš Česen, ki je plezalca želel pripraviti na različne scenarije.
Janja in Domen sta plezalni teren prvič potipala 9. oktobra lani, zares pa sta smer splezala nekaj dni pozneje. Prvi poskus je trajal skoraj 12 ur, a sta vrh dosegla z več padci v žepu, zato ni bil uspešen. Drugič sta na vrh dimnika prišla po 7 urah in pol, vse raztežaje pa sta na koncu uspešno prosto preplezala.
Strah je bil prisoten pri obeh, a pravita, da je to nekaj najbolj neverjetnega, kar sta kadarkoli počela.
"Ideja mi je bila noro všeč, še nikoli nisem počela česa podobnega. Nikoli v življenju nisem plezala večraztežajnih smeri in nisem vedela, kaj me čaka, sem pa slutila, da bo dobro izpadlo. To je nekaj novega, povsem drugačnega od tekem, na primer. Takoj sem zagrabila povabilo," je v pogovoru za Sportal (objavili ga bomo popoldne) povedala šestkratna svetovna prvakinja in prva športna plezalka, ki si je zagotovila nastop na olimpijskih igrah v Tokiu.
Tudi za Škofica, zmagovalca skupnega seštevka težavnostnega plezanja leta 2016 je bil navdušen nad projektom.
"Že od plezanja na Solkanski most leta 2014 smo razmišljali, kaj bi lahko bilo še bolj odbitega kot plezanje na most. Ideja o trboveljskem dimniku se je rodila zelo hitro, a se mi je takrat zdela nerealna. Poleg tega je bilo tu še ogromno nekih faktorjev in projekt bi lahko padel tudi v vodo. Tako da mi je že to, da smo stvar izpeljali in da je izpadlo tako kul kot je, je najbolj nora stvar, ki sem jo izkusil v plezanju," je v pogovoru za Sportal (objavili ga bomo jutri) priznal Škofic.
Če ste si zaželeli po stopinjah slovenskih plezalcev, vas moramo razočarati, oprimke in volumne so medtem že odstranili z dimnika.
14