Tim Gajser
Četrtek, 27. 6. 2024, 17.00
1 dan, 13 ur
Tim Gajser pred drugo polovico sezone
Kako je Gajser izboljšal štarte in kako mu pomaga Jacky Vimond #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,03
Trening štartov Tima Gajserja na domači progi Tiga243Land
Deset dirk, devetkrat na zmagovalnem balkonu, dve zmagi in rdeča tablica vodilnega v prvenstvu MXGP. Tim Gajser je na polovici sezone na dobri poti do svojega šestega naslova svetovnega prvaka. Zato je moral izboljšati svoje štarte in to je tudi storil. Mu pa letos z nasveti, predvsem o dobrih linijah, pomaga Jacky Vimond, ki je sredi 80. let postal prvi francoski svetovni prvak. Tima smo pred poletom v Indonezijo, kjer sta ta in prihodnji konec tedna 11. in 12. dirka letošnjega prvenstva, obiskali na zadnjem treningu na progi Tiga243Land v Lambergu. V videu poglejte, kako obvlada motor in svojo zahtevno progo.
Super izenačena in napeta sezona v MXGP
Tim, pred sezono ste dejali, da bo odločala konstantnost rezultatov. To vam uspeva najbolje med vsemi.
Ja, res je sezona zelo konstantna, sploh v kvalifikacijah sem vedno končal kot prvi ali drugi. Tudi na dirkah sem bil devetkrat na stopničkah. To si želimo, to je pomembno za svetovno prvenstvo. Konkurenca je letos res močna, vsi smo zelo dobro pripravljeni. S prvo polovico sem zelo zadovoljen.
Šele po drugi vožnji v Maggiori, 30. letos, ste si nabrali nekaj več prednosti, 34 točk pred Jorgejem Pradom, ki je padel in odstopil.
Zadnjih nekaj dirk sva si izmenjavala rdečo številko. Mislim, da prednost nikoli ni bila višja kot pet točk. Zelo je napeto. Tudi mentalno moraš biti zelo močen, sploh v takih trenutkih. Zdaj po Maggiori imam malo višjo prednost, a se zavedam, da je sezona še dolga. Smo šele na polovici sezone, veliko tekem na še čaka. Je pa to doba popotnica. Poskušal bom nadaljevati takšno formo, takšne vožnje. Upajmo, da nam na koncu uspe.
1. Tim Gajser (Honda) 511 točk
2. Jorge Prado (GasGas) 477
3. Jeffrey Herlings (KTM) 440
4. Calvin Vlaanderen (Yamaha) 339
5. Jeremy Seewer (Yamaha) 332
6. Romain Febvre (Kawasaki) 327
...
15. Jan Pancar (TEM JP253 KTM) 116
V Maggiori nedavno zmaga in rdeča tablica
Včasih ste si lahko pridirkali pet, deset sekund prednosti in nato nadzorovali vožnjo, zdaj morate celotno dirko voziti s polnim plinom, ko ste vsi trije, torej vi, Prado in Jeffrey Herlings, zelo hitri, podobno hitri. To je verjetno zelo zahtevno?
Res je. Bili smo celo štirje, ki smo malo odstopali, a se je Romain Febvre poškodoval. Zdaj smo ostali jaz, Jeffrey in Jorge. Zato je štart še pomembnejši, sploh na progah, ki so v nedeljo, ko ni enostavno prehitevati. Proge se res skopljejo, običajno se naredi ena najhitrejša linija. Hitrosti so podobne in je težko najti priložnost, prostor na progi, da lahko prehitiš tekmovalca. Ni enostavno, a se trudimo. Štarti so zelo pomembni, nato pa je treba voziti konstantno. Treba je dati vse od sebe, voziti z glavo, narediti čim manj napak. To bo letos ključnega pomena.
S Pradom po tistem padcu naj ne bi bilo nič hujšega ...
Kolikor sem videl, se je po dirki že vozil s kolesom. Hvala bogu ni nič hujšega, tako da bomo imeli borbe še naprej.
Veliko se pogovarjamo o štartih. Na zadnjih dirkah ste res imeli boljše.
Štartom se res posvečamo že nekaj let. V zadnjih nekaj mesecih smo naredili nekaj korakov naprej in nekatere spremembe na motorju, sploh specifično za štart. Tudi sam sem se ogromno posvečal tehniki na štartu. Na zadnjih nekaj dirkah sem zamenjal nekaj tehnik. Zadnja se je obrestovala, že v Latviji sem na kvalifikacijski tekmi potegnil holeshot in potem so bili solidni štarti tudi na tekmah. V Maggiori pa sta mi na treh vožnjah uspela dva holeshota, tako da gremo v pravo smer. Super.
Poglejte nekaj utrinkov s Timovega treninga na domači progi Tiga243Land:
Se pa na štartu s Pradom pogosto postavita skupaj, a vas on nato zapre.
Ja, običajno sva na kvalifikacijah prvi in drugi ali vsaj med prvimi štirimi in zato sva vedno nekje skupaj. Ko se Prado postavi ob mene, je to bolj v moji glavi. Temu se moram še posvetiti. Samemu sebi sem dokazal, da znam štartati, da lahko štartam prvi. Mislim, da je to naredilo neki klik v moji glavi in da bo od zdaj bolje.
Gajser se znajde na vseh podlagah in v vseh pogojih.
Značilnost letošnje sezone sta dež in blato. Tako je bilo petkrat na zadnjih šestih dirkah.
Letos je vreme čudno. Običajno smo imeli v takem času zelo visoke temperature, poletne, več kot 30 stopinj Celzija. Letos še na nobeni tekmi ni bilo tako vroče, še najbolj je bilo na Sardiniji marca. Upam, da so tekme z dežjem končane in bomo imeli zdaj lepo toplo poletje, da bodo tekme lepe, na idealnih pogojih, brez dežja.
Zdaj sicer sledita dve dirki v Indoneziji, kjer vas je pred nekaj leti tako močilo, da so celo odpovedali eno vožnjo.
Mislim, da je bilo to leta 2017, ko je bila proga narejena na novo, vse je bilo navoženo in ni bilo dovolj utrjeno. Bili so kar globoki kanali in smo nasedali. Upajmo, da letos ne bo dežja. Temperature bodo zelo visoke, vlažnost je tam vedno zelo visoka. Vedno moraš biti zelo dobro pripravljen, skrbeti za hidracijo, za dobro rehabilitacijo med tekmami, sploh ker tam ostajamo dva tedna. To bo ključnega pomena.
Indonezije ne povezujemo ravno z motokrosom in avtomotošportom, a vas tam vseeno vsako leto sprejmejo z navdušenjem.
V Indoneziji imajo na splošno zelo radi motorje. Vemo, da se tam proda največ skuterjev in cestnih motorjev na svetu. Poznajo tudi motokros. Vedno imamo res lep sprejem, ogromno ljudi pride na dirko.
Serija deževnih in blatnih dirk se je maja začela na Portugalskem.
Pravite, da ne bi več blata, a ste bili – z izjemo tiste druge vožnje na Portugalskem – v takih pogojih precej boljši od Prada.
Na splošno imam rad blato, a ko tekmujemo skoraj vsak konec tedna in si dežne dirke sledijo ena za drugo, si želim, da bi bilo suho. A pripraviti se skušam na vse. Tudi treniram včasih v dežju, da imam podobne pogoje kot na tekmi. Ja, imel sem dobre tekme, razen tiste druge na Portugalskem, ko sem padel na štartu in nato še dvakrat.
Takrat ste se močno udarili v ramo, a po nekaj dneh intenzivnih fizioterapij bili spet pravi.
Ja, v Aguedi sem utrpel manjšo poškodbo ramena, a ni bilo nič zlomljenega, bolj so udarec dobile mišice in vezi. Temu sva se nato veliko posvečala s fizioterapevtom in zdaj je že vse v redu.
Tim Gajser in Jacky Vimond
Fizioterapevt Filippo Camaschella je pomemben del vaše ekipe. Na štartih pa smo zdaj ob vas že nekajkrat videli Jackyja Vimonda, prvega francoskega svetovnega prvaka. Pred leti je bil trener Romaina Febvra, zdaj je trener vašega ekipnega kolega v MX2 Ferruccia Zanchija. Zdaj sodelujeta tudi vidva?
Jacky je v ekipi svetovalec. Je dvakratni svetovni prvak, v 80. letih je bil res vrhunski voznik. Ima veliko izkušenj. Na zadnjih nekaj dirkah sva začela malo bolj sodelovati, sploh glede linij na progi. Ko spremlja MX2, vidi kakšne zanimive linije, pristopi do mene in mi jih pove. To mi je res v pomoč. Sem zelo zadovoljen, vesel, saj vidim napredek. Pove mi kakšno linijo, ki je sam v ogrevalnem krogu mogoče ne vidim. Sam se ne moreš osredotočiti na vseh deset linij, ki so na progi, vedeti, katera je najnižja, v kateri je najmanj lukenj. Zagotovo je takšna pomoč zelo dobrodošla.
Letos ste navijačem odprli vpogled v zakulisje dogajanja na dirkah. Na kanalu na portalu YouTube objavljate zelo zanimive filmčke.
Svet se vrti okrog družabnih omrežij, medijev. To je super za gledalce, navijače, da vidijo tudi, kaj se dogaja v ozadju. Da ne vidijo samo dogajanja na tekmah, po televiziji, ko imam na glavi čelado. Dobili smo veliko pozitivnih odzivov. In to bomo nadaljevali, da ljudje vidijo, da nismo samo kot roboti, da nismo osredotočeni samo na trening. Malo mora biti tudi zabave – ob pravem času. V soboto in nedeljo se seveda ne zabavaš, skušaš biti stoodstotno osredotočen, ampak v petek ali po tekmi v nedeljo zvečer imamo tudi skupno večerjo. Včasih prideta brata Coenen, pa Jaka Peklaj je velikokrat z nami, razen ko pride na dirke evropskega prvenstva ali MX2, včasih Jan Pancar, pa seveda naša ekipa.
Na Portugalskem je vas in Jana Pancarja v zakulisju spremljal tudi snemalec MXGP in nastala je zanimiva epizoda Behind the Gate. Dobro ste s podnapisi namočili Jana.
Ja, to je bila šala (smeh, op. p.), moral je prevajati.
V zadnjih letih so pri Hondi veliko pozornosti posvetili štartom. Zdaj je delo obrodilo sadove.
Vsi so se nato pogovarjali tudi o odzivu vašega asistenta Giampija, ko mu je vaše dekle Špela dejalo, da bi rado na dirko pripeljalo tudi vašega psa Tigo.
Giampi, Giampi (smeh, op. p.). Špela bi ga rada pripeljala vsaj na eno tekmo, ampak Tiga je velik pes. Ima več kot 50 kilogramov in zanj v avtodomu pri visokih temperaturah ni najbolj enostavno. Sploh pa na deževnih dirkah. Treba ga je spustiti ven, da gre na WC. In ko njega spustiš ven, ga ne moreš potem prijeti v roke in ga dati pod prho, da mu opereš noge.
Od kdaj in kako sodelujete z Giampietrom Canettijem?
Pred dvema letoma je začel voziti moj avtodom in smo se res povezali, zelo dobro se razumemo, odlično sodelujemo. Vesel sem, da ga imam. Je kot neki asistent. Pripelje avtodom na tekmo, vse pripravi, kuha ... Opremo in avtodom tudi očisti in pripravi za naslednjo dirko. Njegovo delo je, da je vse pripravljeno, ko prideva s Špelo na tekmo.
Prvenstvo se nadaljuje v Indoneziji.
Je včasih delal tudi za eno od ekip v prvenstvu MotoGP?
Delal je za Gresinija. Mislim, da je bil v MotoGP kar 25 let. Je kar poznan. Špela je šla letos v Barcelono na dirko MotoGP – zdaj dela tam njegov sin, je mehanik Marca Marqueza –, kjer so jo zelo lepo sprejeli. Jaz sem sicer raje ostal doma, ker je bil to edini prosti konec tedna med šestimi dirkami in sem se malo spočil. Tako mi ni bilo treba še enkrat na letalo in nisem bil še en konec tedna naokoli. Zame je bilo pomembneje, da se pripravim na svoje tekme.
Še nekaj besed o navijačih. Občutek imam, da vas iz leta v leto spremlja več ljudi, ne le Slovenci, tudi tujci. Na zadnji dirki ste nekega malčka obdarili z dresom, ko je kar planil v jok, ko se je srečal z vami.
Lepo je videti, da kamorkoli gremo, so tam slovenske zastave in navijači tako iz Slovenije kot iz tujine. To mi da še dodatno motivacijo in veselje. To jim lahko povrnem samo tako, da si vzamem čas zanje, da se fotografiramo, rečemo kakšno besedo. Mislim, da oni to cenijo, jaz pa cenim njihovo podporo.
Po vrnitvi iz Indonezije 20. julija sledi dirka v Loketu na Češkem .
To je ena od dveh tekem, ko pride res ogromno slovenskih navijačev, prva je Arco na začetku sezone in potem Loket na sredini. Zagotovo bo zabavno.
