Zaradi napačne lanske diagnoze še danes ne more teči

Slovenski maratonec Primož Kobe nima sreče s poškodbami. Pred dvema letoma je izpolnil normo za svetovno prvenstvo v Daeguju, celo odpotoval v Južno Korejo, nato pa zaradi poškodbe ni mogel nastopiti. Letos je še mnogo huje. Do svetovnega prvenstva sta še več kot dva meseca, a je Kobe misel o nastopu v Moskvi že zdavnaj opustil.

"Situacija je zelo slaba. Praktično nič ne treniram že celo sezono. Nekajkrat sem poizkušal s tekom, ko so mi svetovali naj obremenim nogo, pa je bilo samo še slabše. Bolje bi bilo, da ne bi," je razočaran pogovor začel najboljši slovenski maratonec zadnjega obdobja. Težave so se pojavile že konec lanske sezone, med pripravami na ljubljanski maraton: "Rahle težave sem imel že pred olimpijskimi igrami, a sem ravno v tistem obdobju spustil intenzivnost, saj se je bližal nastop. Maraton sem pretekel brez težav in kasneje tudi še treniral, a to je bilo prvo opozorilo. Težava je nastala, ko sem dvignil količino pretečenih kilometrov pred ljubljanskim maratonom. Po pregledu sem prejel napačno diagnozo, ki je glavni vzrok, da sem danes v tako slabem stanju, saj sem delal ravno tiste stvari, ki jih ne bi smel. Ko sem ugotovil, da nekaj ni v redu, sem opravil pregled z magnetno resonanco, rezultat pa je bil stresni zlom oziroma abrupcija petnice (tetiva izruva kost na peti, na katero se prirašča, op. p.)."

Ne veš na koga se obrniti, nihče ti ne pomaga

Od decembra varovanec slovenskega rekorderja Romana Kejžarja ne more početi tistega, kar dela najraje. Ne more teči. Poizkusil je s treningom na kolesu, a tudi ni šlo. Čisto mirovanje naj bi bila edina rešitev. "Že takoj bi moral čisto mirovati. Najbolje bi bilo, da bi mi že decembra dali nogo v mavec. V tem času se je kost pozdravila, težava pa ostaja v narastišču, ki se ne zdravi. Tudi ostale poškodbe, ki so me pestile, sem saniral, tega problema pa nikakor ne morem. Največja težava je, da ob poškodbi ostaneš sam. Ne veš, na koga se lahko obrneš. Hodil sem od zdravnika do zdravnika, a je bila vsaka diagnoza drugačna. Čisto sem izgubljen, nobene volje več nimam. Zadnje upanje vidim v fizioterapevtu Sašu Vogrinu, vendar je težava tudi v financah. Drugače je, če si igralec v ligi NBA, plačaš in se nekdo ukvarja samo s teboj, sam pa si niti do sponzorjev ne upam," pravi 32-letni Novomeščan, ki je v Londonu končal na 46. mestu, njegov osebni rekord pa znaša 2;14:50 (Linz 2012).

Sezona izgubljena, upa le, da bi čim prej spet lahko tekel

"Zadnji poizkus je bil, da nogo povsem razbremenim, tako da sem končal na berglah. Svetovno prvenstvo sem odpisal že konec marca, sedaj sem odpisal že celotno sezono, upam le, da bom enkrat spet lahko normalno tekel. Vedno sem govoril, da naj bo v primeru poškodbe to pozimi, po olimpijskih igrah in ko imaš majhnega otroka. To je edina tolažba," je še dejal Kobe, ki se v tem času lahko bolj posveča družini.

Tudi ostali slovenski maratonci v letošnji sezoni niso blesteli, tako da v Moskvi bržkone ne bo slovenskega predstavnika na najdaljši moški atletski preizkušnji. Tone Kosmač in Mitja Kosovelj sta poizkusila z lovom na normo, a jima ni uspelo. "Žal so še daleč od 'zgodbe'. Pričakoval sem nekoliko boljše rezultate," pravi Kobe, ki bo kljub izpolnjeni normi moral prvenstvo spremljati pred televizijskega zaslona.