Četrtek, 2. 3. 2023, 19.30
1 leto, 2 meseca
Najboljša slovenska atletinja Tina Šutej
Slovenka, ki ji v tem trenutku v Evropi ni para
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,77
1
V navalu velikih športnih tekmovanj, največje pozornosti je v teh dneh deležno svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v Planici, se v Istanbulu začenja praznik kraljice športov. Na dvoranskem evropskem prvenstvu nastopa ducat slovenskih atletov in atletinj, najmočnejše orožje za najvišja mesta pa predstavlja Tina Šutej.
Slovenija je v zadnjih dneh občudovala orlice, drobna, a še kako pogumna dekleta, ki so se v Planici potegovala za medalje svetovnega leska v smučarskih skokih. Skakala so s smučkami in letela visoko v zraku. Zelo visoko pa skače tudi Tina Šutej. Neustrašna Ljubljančanka, ki zadnja leta živi v Celju in je svojo športno kariero posvetila ljubezni do skoka s palico, premaguje mogočno višino tako v dvoranah kot tudi na prostem in uživa, ko ji trdo delo vrača z vrhunskimi dosežki. Ti so v tem letu tako dobri, da v Evropi ni junakinje, ki bi jo lahko posnemala s tako dobrimi rezultati. Tako je 34-letna slovenska atletinja z naskokom prva favoritinja za osvojitev zlate medalje.
Lani dobitnica bronaste kolajne tako na SP v dvorani kot na EP na prostem ter četrtouvrščena na SP na prostem je s 4,82 metra, kar je tudi njen državni rekord z začetka tega meseca, druga po izidih sezone na svetu.
Ko je 2. februarja 2023 v Ostravi skočila 482 centimetrov, je že 30. v karieri izboljšala državni rekord.
Njena disciplina spada med najbolj atraktivne. Skoki s palico so paša za oči, tekmovalke v očeh gledalcev vzbujajo posebno spoštovanje, saj se odločilne poteze, ki odločajo o končnem vrstnem redu, dogajajo visoko nad tlemi. Tudi do pet metrov nad zemljo. "Takšna višina je za nas nekaj običajnega. Sploh je ne občutim. Če sem v zraku, je to prekrasen občutek. Zlasti takrat, ko narediš dober skok, ko ga tako dobro zadeneš, da te palica vrže čez. Ko ti omogoči, da potuješ še navzgor. To je zelo lep občutek," se je Tina Šutej povsem privadila na "višinske" razmere, ki jo spremljajo pri lovu na nove atletske podvige.
"Takrat me navdaja občutek, kot da letim. Ali sem pet ali sto metrov v zraku, ni neke razlike. V bistvu o tem sploh ne razmišljam," se najraje prepusti užitkom in s pomočjo palice poleti zmagam naproti. Tako bi lahko podobno kot za slovenske orlice, ki smo jih spremljali na delu v Planici, tudi za njo dejali, da se zna dokazano zelo dobro spoprijeti z adrenalinom. "Očitno smo Slovenke res malce nore," se je nasmehnila najboljša slovenska atletinja, ki se v Turčijo podaja z velikimi pričakovanji.
Včasih je bila atletika veliko bolj cenjena
V Planici so smučarski skakalci in skakalke deležni velike podpore in zanimanja javnosti.
Rada bi videla, da bi slovenski ljubitelji športa atletiko spremljali tako doživeto kot v teh dneh doživljajo dogajanje na SP v Planici, a se zaveda, da bo to težko.
"V Sloveniji so zimski športi izredno priljubljeni. To je povezano s tem, kje živimo, s čim se ljudje ukvarjajo v prostem času. Takrat seveda ne boš videl osebe, ki bi šla v prostem času skakat s palico. Mogoče nismo tako priljubljene, a vseeno upam, da si bo atletika na splošno povrnila priljubljenost. Včasih je bila veliko bolj cenjena, a se je to izgubilo. Bilo je obdobje slabših rezultatov, ko ni bilo vrhunskih športnikov, nekaj let je zevala luknja z medaljami, potem pa se ljudje enostavno ne poistovetijo s športniki. In jim šport ni več tako zanimiv," je pojasnila slovenska atletinja, največje orožje 12-članske zasedbe, ki se bo v Istanbulu merila z evropsko konkurenco.
Slovenskih deklet v Istanbulu trikrat več od fantov
Več pomoči pričakuje tudi od medijev, saj se ne more znebiti občutka, da je atletika premalo promovirana. V preteklosti je bilo drugače, zlasti v obdobju zlatih uspehov rojakinj, ko so blestele Brigita Bukovec, Alenka Bikar, Jolanda Čeplak … Takrat so s svojimi uspehi znale zasenčiti moške. Podobno je tudi zdaj, v 12-članski odpravi, ki bo tekmovala na EP v Istanbulu, so le trije atleti in kar devet atletinj.
Zlato odličje je do zdaj na 36 dvoranskih evropskih prvenstvih v atletiki za Slovenijo osvojila le Jolanda Čeplak, ki je na 800 metrov 3. marca leta 2002 na Dunaju dosegla še zdaj veljavni svetovni rekord (1:55,82). Čeplakova ima edina v slovenski atletiki dve medalji s teh tekmovanj, na 800 metrov je bila bronasta leta 2007 v Birminghamu.
"Ženski del reprezentance je trenutno močnejši, a nas bodo fantje mogoče v prihodnosti dohiteli. Da nas ne bo le nekaj, ki dosegamo vrhunske rezultate, ampak bo takšna celotna reprezentanca," sanja o dnevu, ko bi lahko Slovenija računala na tako močno reprezentanco, s katero bi se lahko prebila v elitno atletsko ligo in tekmovala ob boku Anglije, Francije in drugih velesil. "Za kaj takega bi morali imeti res veliko bazo atletov. Bomo videli. V mojem času tega verjetno še ne bom doživela, morda pa se nam posreči takrat, ko bom spremljala atletiko le še prek televizijskih zaslonov."
Zlato? Edini primeren in mogoči cilj.
"Moje počutje je dobro, veseli me, da tako dobro skačem in da sem favoritinja. To je lep občutek, sem dovolj stara in izkušena, da to ni breme," sporoča 34-letna Ljubljančanka, ki zadnja leta živi in trenira v Celju.
Ko zavrti globus in se s prsti sprehodi po Evropi, ji je toplo pri srcu ob misli na to, da v teh državah v tem trenutku ni boljše skakalke s palico od nje. "To je super občutek. To je to, za kar delam. Želim biti najboljša. Zelo težka pot je do tega, saj je močna konkurenca in se ti mora vse iziti. In ko to dosežeš, moraš še naprej delati, vztrajati in garati," opozarja, kako v vrhunskem športu ne smeš niti za trenutek zaspati na račun starih lovorik, ampak ostati delaven in si venomer postavljati nove cilje.
Šutejeva se ne slepi, letošnji dosežki govorijo v njen prid, zato je v Istanbulu ne bi zadovoljilo nič drugega kot naslov evropske prvakinje. "Želim si zlate medalje. To ni napoved, ker se rezultata v športu ne da napovedati, a želim si prvo mesto. Glede na letošnje rezultate je to tudi edini primeren in mogoči cilj. Zakaj bi šla na tekmo s slabšimi cilji in potem sama sebe zavirala pred evropskim prvenstvom?" odločno razmišlja Šutejeva, slovenska rekorderka, ki v zadnjih leti marljivo osvaja medalje na velikih tekmovanjih, na tisto najbolj žlahtno pa še vedno čaka. V Istanbulu se ji ponuja priložnost, da uresniči svoje sanje.
Želi si skočiti še višje od 482 centimetrov
Tina Šutej je v tem trenutku najboljša skakalka s palico v Evropi.
Velja za prvo violino slovenske odprave, ki je že prispela v Turčijo, a je vloga največje favoritinje za osvojitev odličja ne moti. Pravzaprav pritiska, ki bi ji ga lahko nalagala slovenska javnost, niti ne čuti. "Pričakovanja drugih me ne premaknejo, niti ne motijo. V bistvu nimajo vpliva na moje mišljenje," raje izhaja iz sebe in posluša notranji glas. Ta ji pritrjuje, da je dobro pripravljena in da je konstantno skakala na visoki ravni. "Praktično na vsaki tekmi sem premagala evropske tekmice. To je samo motivacija, dobro mišljenje imam o tem. Zelo sem zadovoljna, da mi gre, tako da se res veselim tekme," nestrpno čaka na začetek nastopov v Turčiji.
Letos je v izjemni formi, saj praviloma skače zelo visoko, skoraj vselej vsaj 470 centimetrov ali več. Tega ne doživlja kot čudež, ampak posledico trdega dela. Nenazadnje je v pripravljalnem obdobju popravila še nekaj malenkosti v tehniki in dočakala stalnost forme, nastope nad 470 centimetrov. "Ko imaš takšno konstanto, so bolj verjetni tudi presežki. Skočila sem že 482 centimetrov, a to še ni rezultat, s katerim bi bila stoodstotno zadovoljna. Želim si še več, to lahko tudi dosežem," hrepeni po novih rekordih.
Že razmišlja tudi o največjem cilju, ki ga prinaša prihodnje leto, olimpijske igre v Parizu, ki bi lahko postavile piko na i njeni uspešni karieri? "Ne, Pariz je pa še malce predaleč. Pred tem me čaka še toliko velikih tekmovanj, da bolj razmišljam o sedanjosti, ne pa tistem, kar bo prihodnje leto. Če razmišljaš o tistem, kar bo, izgubiš tisti čas, ki ga živiš vmes."
Lani v Münchnu do brona z nadčloveškimi napori in devetimi šivi
Zato je povsem osredotočena le na dogodke v Istanbulu. V tem turškem velemestu je enkrat že nastopila, a na stadionu. Zdaj bo imela prvič opravka še z dvorano. V deželi, ki so jo nedavno prizadeli uničujoči potresi, svet pa pretresali apokaliptični prizori opustošenja, bo poskušala doseči največji uspeh kariere.
Tina Šutej je imela v Münchnu veliko smolo na ogrevanju, porezala si je dlan desne, odrivne roke. Tako je tekmovala s povito roko, a vseeno osvojila bron.
Na zadnjem evropskem prvenstvu v dvorani je osvojila srebrno medaljo (2021 v Torunu na Poljskem) in prekinila 12-letno obdobje brez slovenskih odličij. To je bila njena prva članska medalja na velikih tekmovanjih, sledilo je še nadaljevanje. Lani je osvojila dve bronasti medalji. Najprej na svetovnem dvoranskem prvenstvu v Beogradu, nato še na odprtem evropskem prvenstvu v Münchnu, kjer si je priskakala medaljo z nadčloveškimi napori. Bron si je prislužila "krvavo" in dokazala, česa vsega je zmožen motiviran športnik, če je prisotna goreča želja.
"Takrat se je zgodila nesreča, ki je po tekmi zahtevala devet šivov," se z mešanimi občutki nezgode na Bavarskem. Pripetila se ji je ravno pred odločilnimi nastopi, ko se je potegovala za medaljo. Sreča, odločalo je nekaj centimetrov, ji je omogočila, da je še zmogla tekmovati. "Tekmo sem izpeljala brez večjih bolečin, verjetno zato, ker sem bila polna adrenalina. Takrat nisem vedela, da bo potrebnih toliko šivov. Imela sem tudi srečo. Če bi se porezala sredi dlani, potem bi morala odpovedati nastop, saj ne bi mogla v celotni površini rane držati palice. Bolečine bi bile prehude. Tako pa je bila rana na strani in se je vse izšlo," se spominja njene zadnje medalje z velikega tekmovanja.
Lani je osvojila medaljo na evropskem prvenstvu na odprtem v Münchnu in si ob proslavljanju uspeha dala duška tudi z uradno maskoto tekmovanja. Letos jo čaka največji cilj v Budimpešti, ki bo poleti gostila svetovno prvenstvo na odprtem.
Zdaj ima priložnost, da osvoji prvič zlato. S kvalifikacijami bo imela opravka v petek, začele se bodo zgodaj, ob 7.15 po slovenskem času. Če bo uspešna, sodeč po letošnjih rezultatih to za njo ne bi smelo predstavljati težjega dela, se bo za naslov evropske prvakinje potegovala v soboto popoldan. Po 17. uri. Srečno, Tina.
1