Svetovna atletika opušča reformo daljinskih skokov

"Svetovna atletika je prisluhnila svojim športnikom in se odločila, da za nedoločen čas začasno prekine testiranje predlaganega novega odrivnega območja za horizontalne skoke, od koder bi merili dosežke," je za AFP povedal tiskovni predstavnik zveze.

"Športniki si te reforme ne želijo," je že v intervjuju za Guardian priznal Jon Ridgeon, izvršni direktor Svetovne atletike. "Nočemo se vojskovati s tistimi, ki so za nas najpomembnejši."

Mednarodna zveza je februarja 2024 izzvala jezo skakalcev z napovedjo, da razmišlja o odstranitvi odrivne deske in zamenjavi z daljšim "odrivnim območjem", pri čemer bi se vsak poskus meril od skakalčeve odrivne noge.

S tem so želeli odpraviti število prestopov. Po mnenju zveze bi tekmovanja postala bolj dinamična, saj se gledanost, zlasti skakalnih disciplin, zmanjšuje.

40 centimetrov dolgo odskočno območje, ki bi nadomestilo tradicionalno 20-centimetrsko odskočno desko, so prvič preizkusili na mednarodnem tekmovanju v Düsseldorfu februarja 2025.

Vendar projekt, ki naj bi ga odobrili do leta 2026, ni nikoli dobil podpore športnikov, ki so zelo navezani na tehnično natančnost svoje discipline. Vse od prvih modernih olimpijskih iger leta 1896 so skoki sestavljeni iz zaleta, da bi skočili čim dlje v peščeno jamo, ne da bi pri tem prestopili odskočne deske, s konca katere se merijo skoki.

"To je neumnost. Če bodo ta pravila obveljala, bom nehal tekmovati v tej disciplini," je pred časom izjavil dvakratni grški olimpijski prvak Miltiadis Tentoglu, medtem ko je Američan Carl Lewis, devetkratni olimpijski prvak, predlog označil za slabo prvoaprilsko šalo.

"Predlagano novost so navijači dobro sprejeli, vendar ni dobila podpore športnikov," je priznala mednarodna atletska zveza.

Preberite še:

Sportal Duplantis in McLaughlin-Levrone po izjemni sezoni atleta leta 2025