Najbolj popolnih 100 sekund v zgodovini teka

Tek na dva štadionska kroga velja za eno od najbolj zahtevnih in atraktivnih tekaških disciplin, v kateri se vse dogaja precej hitro, a spet ne prehitro, zato je lahko še kako zanimiv. Dober tekač na 800 metrov mora biti zelo hiter, a hkrati tudi zelo vzdržljiv. Pravimo, da so najboljši med njimi tudi najboljši tekači na svetu. David Rudisha je v tej disciplini najboljši v zgodovini. O tem, ali je res tako, bi bilo kakšno sekundo ali dve celo mogoče tudi razpravljati. O tem, komu je uspel najboljši tek v zgodovini te discipline, zagotovo ne.

Ta tek je avtorstvo danes 30-letnega nekdanjega svetovnega in še vedno olimpijskega prvaka, ki zaradi zdravstvenih težav ni nastopil že dve leti in ga na zadnjem svetovnem prvenstvu leta 2017 nismo videli. V njegovi odsotnosti je do zmage pred dvema letoma presenetljivo prišel Pierre-Ambrosie Bosse. Do podviga kariere, v kateri se lahko ta danes 27-letni Francoz pohvali "le" še z dvema bronastima medaljama z evropskih prvenstev, je pritekel na Olimpijskem štadionu v Londonu. Tam, kjer so gledalci pet let pred tem videli najbolj popoln nastop v zgodovini teka na 800 metrov.

Zgodilo se je šesti dan atletskih tekmovanj na olimpijskih igrah 2012 v Londonu. Na ta dan je do svoje šeste in tudi zadnje posamične zlate olimpijske medalje prišel eden od največjih v zgodovini atletike Usain Bolt, ki je po zmagi na 100 metrov brez težav zmagal tudi na enkrat daljši razdalji, a tudi zvezdniški Jamajčan je na ta večer ostal v senci takratnega novookronanega olimpijskega prvaka v teku na 800 in razpleta finalnega obračuna. Tudi ta je šel v zgodovino kot verjetno najbolj spektakularen v zgodovini te discipline.

Rekorder tudi po številu zlatih medalj

Zadnjo, četrto zlato medaljo z največjih tekmovanj je osvojil na OI 2016. Foto: Getty Images David Rudisha je najboljši tekač na 800 metrov tudi po dosežkih z velikih tekmovanj. Ima dve zlati olimpijski medalji, dvakrat pa je bil svetovni prvak. Z dvema olimpijskima naslovoma se lahko sicer pohvalijo še Novozelandec Peter Snell (leta 1960 in 1964), Američana Mal Whitfield (1948 in 1952) in Mel Sheppard (1908 in 1912) ter Britanec Douglas Lowe (1924 in 1928).

Več kot dveh medalj z olimpijskih iger ni osvojil nihče. Wilson Kipketer je rekorder svetovnih prvenstev in tudi rekorder po številu medalj z velikih tekmovanj. Kenijec, ki je nastopal za Dansko, je zbral rekordne tri naslove svetovnega prvaka (v letih 1995, 1997 in 1999), a zato nikoli ni zmagal na olimpijskih igrah. Leta 2000 je bil srebrn, štiri leta pozneje pa bronast.

Omeniti je treba tudi Rusa Jurija Boržakovskega, ki je z velikih tekmovanj prav tako prinesel kar pet medalj, a le eno zlato. Leta 2004 je bil olimpijski prvak, dvakrat je bil srebrn na svetovnih prvenstvih (2003 in 2005), dvakrat pa bronast (2007 in 2011).

Tek, v katerem smo videli vse

"To je bil najboljši tek v zgodovini discipline na 800 metrov in najbolj spektakularna predstava na teh igrah. Ne samo v atletiki, ampak na vseh letošnjih olimpijskih igrah. Bolt je bil sijajen, ampak Rudisha je bil fantastičen. To so kar močne trditve, a prepričan sem, da je bil to najbolj neverjeten tek v zgodovini človeštva," je bil nad veličastnim finalom discipline, v kateri je pred leti blestel, navdušen tudi Sebastian Coe. Ne kar kdo, ampak Britanec, ki je bil kar 17 let svetovni rekorder na 800 metrov.

Foto: Reuters

To je bil tek, v katerem smo videli skorajda vse, kar je bilo mogoče videti. Absolutni svetovni rekord, mladinski svetovni rekord, ki ga je dosegel Nigel Amos iz Bocvane, in štiri državne rekorde. Le enemu finalistu ni uspelo postaviti novega osebnega rekorda. Abubaker Kaki iz Sudana je zmogel doseči samo svoj najboljši izid v tisti sezoni.

Domači predstavnik Andrew Osagie, ki je z osebnim rekordom 1:43,77 v cilj v finalu pritekel kot zadnji, bi s tem časom zmagal v finalu treh olimpijskih iger pred tem. V Pekingu 2008, v Atenah 2004 in Sydneyju 2000. Prvič na velikih tekmovanjih se je zgodilo tudi to, da je vseh osem finalistov na 800 metrov teklo pod 1:44.

Pa je Rudishi vseeno uspelo zmagati z 82 stotinkami prednosti, kar je druga največja razlika v finalih olimpijskih iger na 800 metrov. Z večjo je zmagal le še Britanec Douglas Love, ki je daljnega leta 1928 v Amsterdamu zmagal z okroglo sekundo naskoka, ko je tekel 1:51,8.

Rezultati teka na 800 metrov na OI 2012:

V preteklosti se je opekel, nato ni ničesar prepustil naključju

Rudisha, ki v London pripotoval kot dvakratni in tudi takratni svetovni prvak, je tam lovil svojo sploh prvo olimpijsko medaljo. Štiri leta pred tem je brez nastopa pod petimi olimpijskimi krogi ostal, ker zaradi poškodbe ni nastopil na kenijskem prvenstvu, izbirni tekmi za odhod v Peking. Kenijce je rotil, da ga kot svetovnega prvaka vseeno vzamejo s seboj, a so njegove prošnje in pritožbe naletele na gluha ušesa. Kenijci si to pač lahko privoščijo. V teku na 800 metrov so kljub odsotnosti svojega najboljšega predstavnika osvojili dve medalji. Zlato jim je pritekel Wilfred Bungei, bronasto pa Alfred Kirwo Yego.

Na svetovnem prvenstvu 2009 v Berlinu je bil med favoriti, a je nepričakovano obstal v polfinalu. Foto: Reuters

Rudisha se je, preden se je leta 2012 podal v lov na olimpijske sanje, zagotovo spomnil tudi na svetovno prvenstvo 2009, ko se je v Berlinu kot velik favorit že v polfinalu ob teku v skupini zapletel s sotekmovalci in nesrečno ostal brez finala. Tudi zaradi tega se je tokrat odločil, da bo tokrat vse vzel v svoje roke in ne bo ničesar prepustil naključju.

To si je prav gotovo lahko privoščil. Na športni spektakel leta 2012 je pripotoval kot svetovni rekorder. Mejnik 1:41,11 rojaka v dresu Danske Wilsona Kipketerja, ki je trajal kar 13 let, je dve leti pred tem v enem tednu premaknil kar dvakrat. Najprej na mitingu v Berlinu 22. avgusta, ko je tekel 1:41,09, in potem še na mitingu v Rietiju v Italiji teden dni za tem. V cilj je takrat pritekel v času 1:41,01 in za las zgrešil priložnost, da bi postal prvi človek, ki je dva kroga atletskega štadiona pretekel pod minuto in 41 sekundami.

Deset najboljših rezultatov v zgodovini teka na 800 metrov:

Vodil je od začetka do konca in na novo spisal zgodovino

Ko je 9. avgusta 2012 na Olimpijskem štadionu v Londonu počila štartna pištola, se je Rudisha s četrte proge zapodil naprej in se, ko so se tekači po 100 metrih začeli razvrščati na prvo progo, takoj postavil na čelo kolone. Tako je bilo tudi po prvih 200 metrih, ki jih je pretekel v času 23,4. Na čelu skupine, ki je bila takoj za njim, je bil tudi po enem krogu. Drugih 200 metrov je pretekel v času 25,88.

Po 500 metrih je potegnil naprej, se oddaljil od zasledovalcev in tretjih 200 metrov pretekel v odličnih 25,02 sekunde. Takrat je že imel nekaj metrov prednosti in potem ob svojem značilnem lahkotnem teku z dolgimi koraki, ob katerih se zdi, kot da se ogreva okoli šolskega igrišča pred partijo nogometa s prijatelji, v cilj pritekel v času 1;40,91. Nov svetovni rekord.

Postal je prvi tekač v zgodovini teka na 800 metrov, ki se je spustil pod 1:41. Foto: Reuters

Pri 23 letih ga je v disciplini, v kateri si lasti šest od osmih najboljših tekov v zgodovini, postavil že tretjič. Za nameček v finalu najpomembnejšega tekmovanja, v katerem narekovalcev tempa, ki so značilni za napade na svetovne rekorde v tekaških disciplinah, seveda ni bilo zraven. Za kako velik podvig je šlo, potrjuje tudi dejstvo, da smo v Londonu svetovni rekord v finalu olimpijskih iger teka na 800 metrov videli prvič po letu 1976. Takrat je to na igrah v Montrealu uspelo Kubancu Albertu Juantoreni.

Na ta trenutek je čakal zelo dolgo časa

"Zelo sem vesel. Na ta trenutek sem čakal res zelo dolgo časa. Priti na olimpijske igre in tam zmagati s svetovnim rekordom. Neverjetno. Nisem dvomil o tem, da bom zmagal, tako sem tudi tekel. Tudi vreme je bilo sijajno in odločil sem se, da grem po vse. Uspelo mi je. Srečen sem," je po prihodu v cilj, ko je po nekajminutnem mahanju več kot 60 tisoč navijačem na tribunah in milijonom pred televizijskimi zasloni prišel do sape, razlagal Rudisha.

Ob prihodu v cilj je norel od navdušenja, z njim pa tudi več kot 60 tisoč gledalcev na štadionu v Londonu. Foto: Reuters

"V Pekingu me ni bilo, čeprav sem bil favorit za medalje. Bil sem zelo razočaran, a sem vedel, da moj čas še prihaja. Trener mi je svetoval, naj bom miren in še naprej hodim po isti poti. Kdo ve, če bi lahko, tako mlad kot sem bil, zdržal pritisk, ki bi ga prinesel naslov olimpijskega prvaka. Leta 2009 sem potem ostal brez finala na svetovnem prvenstvu, a sem takrat trenerju takoj rekel, da bom leta 2010 postavil nov svetovni rekord, kar mi je tudi uspelo. Potem sem lani postal svetovni prvak in zdaj ob novem svetovnem rekordu še olimpijski prvak. Trdo delo se vedno obrestuje," je po za številne najbolj popolnih sto sekundah v zgodovini teka govoril takrat 23-letni novookronani olimpijski prvak in širnemu svetu, predvsem mladim, poslal sporočilo, naj bodo v iskanju svojih sanj potrpežljivi in naj se nikoli ne predajo.

Po Londonu je bil zlat še v Pekingu in Riu de Janeiru

Svoj pečat v zgodovini atletike je v naslednjih letih Rudisha še nekoliko utrdil. Svetovno prvenstvo 2013 je sicer spet izpustil zaradi poškodbe, a zato leta 2015 v Pekingu osvojil drugi naslov svetovnega prvaka in leta 2016 v Riu de Janeiru povezal še drugi olimpijski naslov v nizu. Postal je prvi po Novozelandcu Petru Snellu, ki mu je to uspelo leta 1964. V Braziliji je zmagal s časom 1:42,15. Njegovim drugim najhitrejšim rezultatom od finala olimpijskih iger v Londonu in tudi drugim najboljšim zmagovalnim časom v zgodovini olimpijskih finalov.

Nastopati ga nismo videli že dve leti, a pridno trenira in pravi, da se bo vrnil. Foto: Getty Images

Od leta 2017 zaradi poškodbe ni več nastopal, a pravi, da v atletiki še ni rekel zadnje. Upajmo, da res ne. Pri 30 letih se bo verjetno težko potegoval za nove rekorde, a že če se bo svojemu najboljšemu teku vsaj približal, se mu bomo lahko le priklonili in zaploskali.

Mogoče že na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki bo konec septembra v Dohi. Nanj se sicer ni uvrstil, a bi lahko dobil posebno povabilo.

Razvoj svetovnega rekorda na 800 metrov: