Ponedeljek, 23. 10. 2023, 17.00
1 leto
Gabrijel Ambrožič
"Na vsak način je temeljna naloga povečati številko maratoncev"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,90
Gabrijel Ambrožič, ki je na ljubljanskem maratonu odgovoren za povabljene elitne atlete, je glede na razpoložljivi proračun zadovoljen z opravljenim. V prihodnje si na ljubljanskih ulicah želi videti več rekreativnih maratoncev in maratonk.
"Izpolnili smo načrtovane cilje, kar zadeva čase. Zadovoljstvo je zelo veliko. Ni kaj dodati. S takim tempom moramo iti naprej," nam je po 27. Volkswagen Ljubljanskem maratonu dejal Gabrijel Ambrožič, ki je odgovoren za povabljene elitne atlete. Ob tem je presodil, da bi za izboljšanje rekorda "Ljubljanca" potrebovali vsaj 20 odstotkov višji proračun za elitni del, in znova izpostavil željo po zvišanju števila tekačev na najdaljši razdalji. V nedeljo se jih je na maraton podalo 1.760, sam si na ljubljanskih ulicah želi videti deset tisoč maratoncev in maratonk.
Zmagovalec Edmond Kipngetich je v cilj pritekel s časom 2:06:47. Da bi se približali času 2:04:00, bi morali proračun za elitni del po Ambrožičevem mnenju zvišati za 20 odstotkov.
"Letošnji cilj pri moških je rezultat okoli dveh ur, šestih minut in 30 sekund. Pri ženskah lovimo rezultat okoli dveh ur in 21 minut," ste dejali pred nedeljskim maratonom. Ta je za vami. Kako zadovoljni ste s predstavami povabljenih elitnih tekačev, s svojim opravljenim delom?
Izpolnili smo načrtovane cilje, kar zadeva čase. Dobro, gre za minimalna odstopanja, a to je vendarle maraton, ne pa šprint. Izjemno smo zadovoljni. Do 30. kilometra smo bili celo v tempu, da bi šli pod 2:06:00, a se na koncu ni izšlo.
Bil pa je krasen tek, tako pri moških kot pri ženskah. Zadovoljstvo je zelo veliko. Ni kaj dodati. S takim tempom moramo iti naprej.
Naprej tudi proti novemu rekordu ljubljanskega maratona, ki ga od leta 2018 drži Etiopijec Sisay Lemma Kasaye (2:04:58)?
Tudi. Dejstvo je, da bomo morali, tako kot si prizadevajo vsi organizatorji po svetu, poskušati izboljšati rekord steze. Iti pod 2:04:58 je zagotovo naš cilj za prihodnost. Je pa to seveda odvisno tudi od razpoložljivih finančnih sredstev. Ta trenutno niso zadostna, da bi lahko načrtovali.
Rekord maratona (2:04:58) od leta 2018 drži Etiopijec Sisay Lemma Kasaye.
Kakovost tekmovalcev, ki smo jih letos pripeljali, je bila za čase, ki so jih dejansko odtekli, tako da so to upravičili. Če pa bi šli z upanjem na boljše rezultate, na primer na dve minuti hitrejši tek, bi bile štartnine teh tekmovalcev toliko višje. Proračun za elitni del bi moral biti kar višji.
Koliko višji? Ste lahko bolj konkretni?
Lahko govorim o odstotkih. Menim, da bi moral biti proračun približno 20 odstotkov višji, če bi želeli pripeljati tekače za okoli 2:04:00. In še višji, če bi želeli še hitrejši tek. A napredek mora biti postopen. Ne moremo kar reči, da bi radi v Ljubljani tekli 2:03:00.
Seveda pa bi bili veseli, če bi videli rekord. Že samo izboljšanje tehnologije superg je prineslo nekaj minut. Morda dve, tri, štiri minute, ne vem natančno, saj so podatki zelo različni.
Bi pa radi poskušali vsaj slediti ideji, da bi šli ponovno na 2:04:00 in nekaj, s čimer bi popravili rekord, a zato moramo, kot sem rekel, pripeljati še boljše tekmovalce.
Zmagovalka ženske konkurence Zinash Gerado Senbeta
Kako realno je, da se proračun zviša do naslednjega maratona 20. oktobra 2024?
Trenutno še ne bi rad ocenjeval teh stvari. Na vsak način je to kar nekaj denarja, ki ga marketing mora zagotoviti. S tega vidika se moramo "v hiši" pogovoriti. Ko bo denar, bomo lahko rekli: "Zdaj pa imamo ta denar, lahko pripeljemo še boljše tekače." Če tega denarja ne bo, ga pač ne bo.
Je pa zelo pomembno, da imamo zlati znak, ki ga ima 120 maratonov na svetu. Ne več. To pomeni, da smo zelo visoko rangirani.
"Mednarodna atletska zveza za zlati znak predpisuje celotno organizacijo, predpisani so vsi segmenti. Dva sta temeljna, in sicer zavarovanje trase in zdravstvena služba."
Kaj je ključno pri njegovi ohranitvi?
Ta zajema več stvari in ne pomeni, da ga imamo le zaradi tekačev. Mednarodna atletska zveza za zlati znak predpisuje celotno organizacijo, predpisani so vsi segmenti, dva pa sta temeljna.
Prvi je zavarovanje trase. To pomeni, da je trasa popolnoma varna, da lahko vsi tekači od elitnega do zadnjega tečejo nemoteno, da po njej nihče ne more voziti. Drugi segment zajema zdravstveno službo. Med drugim mora biti na vsake tri kilometre zdravstvena služba z defibrilatorjem.
Predpisi opredeljujejo vsa področja, od televizije, nastanitve, meritev ... Vse to moramo izpolniti. Vse to stane in strinjam se, da ni poceni. Težko je najti denar. A brez kakovostne rezultatske baze tudi marketing nima dobre osnove. To gre eno z drugim.
Za SLOADO dve tekmovanji v enem
Jani Dvoršak
Kot velevajo pravila, so morali najboljši tekači in tekačice po preizkušnji zaviti še na dopinško testiranje, za katero je bila znova odgovorna Slovenska antidoping organizacija (SLOADO).
"Tokratni maraton je za nas združeval dve tekmovanji, ljubljanski maraton kot tak, hkrati pa še državno prvenstvo na 42 kilometrov. Kontrolo dopinga, ki zadeva sam ljubljanski maraton in pogoje za zlati znak, delamo po naročilu Mednarodne atletske zveze oziroma njihove enote, za državno prvenstvo pa po našem standardnem programu. Kar zadeva maraton za državno prvenstvo, imamo maratonce že v našem programu, saj jih vseskozi testiramo, tako da smo tokrat testirali zmagovalca ženske in moške konkurence in nismo šli v širši obseg. Glede maratona in prijavljenih profesionalcev pa tu naredimo deset testov," nam je pojasnil Jani Dvoršak iz SLOADO.
Po lanskem maratonu ste dejali, da je temeljna naloga prireditve ohraniti zlato značko in krepko zvišati število tekačev, tudi tistih na najdaljši razdalji. Letos je v obeh dneh teklo dobrih 19 tisoč tekačic in tekačev, kar je dobrih pet tisoč več kot lani, hkrati pa tudi pet tisoč manj od rekordnega leta 2015 (več kot 24.300 udeležencev), ko je na maratonski razdalji teklo več kot 2.100 ljudi, tokrat jih je štartalo dobrih 1.700. Kako gledate na številke, predvsem na maratonski razdalji?
Rezultat prijav letos je 30 odstotkov boljši kot lani, ko je bilo prehodno leto. Zelo se je dvignila številka nedeljskega dela na vseh treh razdaljah, še posebej pa veseli, da smo imeli v sobotnem delu porast šolarjev. To nas zelo veseli. Za to si bomo prizadevali še naprej, saj se zavedamo, da so to naši potencialni bodoči tekači. Brez tega ne gre.
Peterica islandskih maratoncev. V prihodnje si želijo v Ljubljano pripeljati krepko višje število tekačic in tekačev iz tujih držav. Ambrožičev cilj je deset tisoč udeležencev na najdaljši razdalji.
Na vsak način pa bomo morali veliko več aktivnosti nameniti temu, da bomo povabili več evropskih tekačev. Govorim o rekreativnih tekačih, elitni so zgodba zase. V teh primerih so tu tudi turistični motivi, saj običajno vsak maratonec pride sem za dva, tri dni, z njim pa vedno pripotuje še kdo. To s seboj potegne tudi obiske različnih turističnih točk.
Na vsak način je temeljna naloga povečati številko maratoncev. Moj cilj je, da bi na maratonu teklo deset tisoč tekačev, čeprav se morda komu to zdi nerealno. Seveda to ni prvi cilj, prvi je, da jih naprej privabimo 3.000, pa 4.000 in tako naprej. Rast mora biti, dolgoročno vse do deset tisoč maratoncev.
Želi si, da bi se na maratonsko razdaljo po ljubljanskih ulicah nekoč podalo deset tisoč tekačic in tekačev.
Glede na zdajšnje številke je teh deset tisoč res veliko.
Da. Maratonski turizem je poseben. To ni klasični turizem. Tuji maratonci, ki so letos tekli v Ljubljani, bodo prihodnje leto tekli nekje drugje, morda se bo maratonec v Ljubljano vrnil šele čez pet let, zato moramo privabiti čim več tujih tekačev. Včasih smo to delali na sejmih, danes je to z družbenimi omrežji precej lažje. Moramo si prizadevati za to, da število tekačev raste.
