SiolNET. Posel danes Novice
6,63

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Turizem je v razcvetu, zakaj na Brnik ni novih prevoznikov?

6,63

termometer

potovanje, letališče
Foto: Thinkstock

Upravljavec brniškega letališča Fraport letos lovi predkrizni rekord 1,7 milijona potnikov. Kljub infrastrukturnim ozkim grlom ima še vedno prostor za rast, a na Brniku ugotavljajo, da je Slovenija še vedno premalo turistično prepoznavna in posledično dobičkonosna za nove prevoznike, zato lobirajo pri ministru Zdravku Počivalšku, naj okrepi promocijo. Kaj odgovarja minister?

Nemški Fraport, ki zadnja tri leta upravlja brniško letališče, letos načrtuje 17-odstotno rast in s tem prek 1,6 milijona potnikov. Kot je razvidno s prvega grafa na dnu članka, je to malo manj od števila, ki ga je letališče doseglo v predkriznem letu 2008. 

"K rasti prispevajo prihod nizkocenovnika Transavie, ki od aprila ponuja polete iz Ljubljane v Amsterdam, povečanje števila potnikov in poletov easyJeta v London ter Turkish Airlines v Istanbul," našteva Jure Murko, strokovni sodelavec za trženje v Fraportu, in dodaja, da so v segmentu tujih prevoznikov v prvih devetih mesecih beležili 26,3-odstotno rast. V nasprotju s pričakovanji raste tudi promet Adrie Airways, ki je na Brniku v devetih mesecih ustvarila 12,7-odstotno rast.

V poletnih mesecih so, tako pravi sogovornik, k rasti prispevali še čarterski poleti na 23 destinacij, promet pa spodbujata tudi ugodna gospodarska klima ter vedno večja prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije. Tu omenimo, da so do konca septembra turistični delavci našteli 14 odstotkov več turističnih prihodov (skupno 3,8 milijona) in 12 odstotkov več prenočitev turistov (9,9 milijona) kot v istem obdobju prejšnjega leta.

Manj letalskega prometa od sosedov

Adria Airways s poletnim voznim uvaja polete na hrvaški otok Brač, v Bukarešto, Dubrovnik, Hamburg, Sofijo in Ženevo. Adria Airways s poletnim voznim uvaja polete na hrvaški otok Brač, v Bukarešto, Dubrovnik, Hamburg, Sofijo in Ženevo. Foto: Klemen Korenjak Pisci pravkar sprejete štiriletne strategije slovenskega turizma kljub ugodnemu trendu ugotavljajo, da je letalska dostopnost Slovenije slaba. Kot navajajo, imamo dvakrat manj letalskih potnikov na prebivalca kot Hrvaška in 4,5-krat manj kot Avstrija. 

Med letoma 2010 in 2016 je število letalskih potnikov v povprečju naraščalo z 0,8-odstotno letno stopnjo, a je še vedno manjše kot pred krizo. Obenem je v šestih letih upadlo število poletov.

Večina potniškega letalskega prometa v Sloveniji teče prek letališča na Brniku. To je leta 2015 prepeljalo 1,4 milijona potnikov, kar je precej manj od letališč v Zagrebu (2,6 milijona) in Benetkah (8,5 milijona). Naše glavno letališče je primerljivo z letališčema v Gradcu, ki generira nekaj manj kot milijon potnikov, in Trstu s 750 tisoč potniki letno.


Preberite še:

Gradnja obvoznice mimo Brnika, ki bo omogočila gradnjo "mesta" Aeropolis #foto

Kaj se skriva za bleščečo podobo slovenskega turizma?

Ljubljansko letališče v senci Zagreba in Beograda, prehitevajo ga celo Dalmatinci #foto


Slovenija največ letalskega potniškega prometa ustvari z Nemčijo, okrog petino celotnega, navajajo avtorji strategije slovenskega turizma. Slovenija največ letalskega potniškega prometa ustvari z Nemčijo, okrog petino celotnega, navajajo avtorji strategije slovenskega turizma. Foto: STA

Novih povezav le za vzorec

Kako stopiti iz sence konkurenčnih regijskih letališč? Je tu ključna vloga domačega prevoznika Adrie Airways, Fraporta ali države? In kaj bi morala narediti država - je odgovor v znižanju tistih cen storitev, ki jih določa država, morda krepitvi promocije? 

S temi vprašanji se intenzivno ukvarjajo v Fraportu, ki si ob še vedno negotovi usodi Adrie (lani so predvsem zaradi njenega prestrukturiranja beležili padec prometa) želi več tujih prevoznikov, saj ti krepijo stabilnost poslovanja. Poleg tega ima letališče kljub infrastrukturnim ozkim grlom še kapacitete za sprejem novih prevoznikov, do 2020 pa načrtujejo nov terminal, ki bo lahko sprejel do tri milijone potnikov.

A v treh letih od prevzema so privabili malo novih povezav. Lani je z Brnika začel leteti LOT Polish Airlines, aprila letos je Ljubljano z Amsterdamom povezala Transavia, Easyjet in Turkish Airlines pa sta pod Fraportom povečala število poletov. Tudi domača Adria Adria Airways prihodnje leto poleti uvaja polete na hrvaški otok Brač ter v Dubrovnik, Bukarešto, Hamburg, Sofijo in Ženevo. 

Pred dnevi je düsseldorfsko letališče potrdilo namigovanja, da bo januarja z brniškega letališča v Düsseldorf začel leteti nemški nizkocenovnik Eurowings. V Fraportu in Eurowingsu tega za zdaj niso storili. "Eurowings je eden od številnih letalskih prevoznikov, ki jih nagovarjamo za vzpostavitev novih linij z ljubljanskega letališča. Uradne potrditve o vzpostavitvi linije za Düsseldorf v januarju še nimamo," pravi Murko. Eurowings je z novembrom začel leteti tudi iz Zagreba v Düsseldorf.

Fraport je v pogovorih s "številnimi" letalskimi prevozniki, pravi Jure Murko iz Fraporta, ki pa imen letalskih družb ne izdaja. Tudi informacij o novi liniji nemškega prevoznika Eurowings med Ljubljano in Düsseldorfom na Brniku za zdaj ne potrjujejo. Fraport je v pogovorih s "številnimi" letalskimi prevozniki, pravi Jure Murko iz Fraporta, ki pa imen letalskih družb ne izdaja. Tudi informacij o novi liniji nemškega prevoznika Eurowings med Ljubljano in Düsseldorfom na Brniku za zdaj ne potrjujejo. Foto: STA

Premalo dobičkonosni

Po besedah Murka se Fraport pogovarja z več podjetji, ki pa se jim številke preprosto ne izidejo.

"Ključna ovira v naših pogovorih z letalskimi prevozniki je ocena o dobičkonosnosti njihovih poletov v Slovenijo. Veliko prevoznikov namreč še zmeraj ocenjuje Slovenijo kot destinacijo, katere prepoznavnost v tujini še ni zadostna, da bi ustvarjala zadostno potniško povpraševanje. Zato se velikokrat odločajo za povezave med drugimi letališči, kjer je to tveganje manjše," pojasnjuje Murko.

Irski prevoznik Ryanair je pred leti kot glavno oviro za prihod v Slovenijo navedel visok strošek goriva. Za nizkocenovno letalsko družbo je strošek goriva zelo pomemben: povprečni letalski družbi je lani predstavljal petino vseh stroškov, Ryanairu pa kar dvakrat več (okrog 40 odstotkov). Podjetje ima tudi posebnega menedžerja za gorivo, ki poroča finančnemu direktorju. Irski prevoznik Ryanair je pred leti kot glavno oviro za prihod v Slovenijo navedel visok strošek goriva. Za nizkocenovno letalsko družbo je strošek goriva zelo pomemben: povprečni letalski družbi je lani predstavljal petino vseh stroškov, Ryanairu pa kar dvakrat več (okrog 40 odstotkov). Podjetje ima tudi posebnega menedžerja za gorivo, ki poroča finančnemu direktorju. Foto: Reuters Kaj je z vidika prevoznikov težava oziroma kaj znižuje njihove dobičke na linijah proti Ljubljani, je v januarskem intervjuju za Finance natančneje pojasnil šef letališča Zmago Skobir. Dejal je, da stroški letališča končnemu strošku prevoznika predstavljajo relativno majhen del - med štirimi in osmimi odstotki.

Pomemben je strošek goriva, ki je po Skobirjevih besedah pri nas višji kot drugod v regiji zaradi majhnega prometa, in pristojbine kontrole zračnega prometa. Te je ministrstvo za infrastrukturo, kot smo pisali na Siol.net, tik pred prodajo Adrie Airways v začetku lanskega leta znižalo z 256,7 na 197,19 evra. 

Želijo, da država okrepi promocijo

Fraport meni, da bi lahko nove prevoznike pritegnili, če privabimo več turistov, za to pa je po njihovem mnenju ključna sistemska in izdelana promocija Slovenije kot letalske destinacije. Tudi avtorji že omenjene sveže turistične strategije so sklenili, da država nima strateškega pristopa k odpiranju novih letalskih povezav na pomembnih turističnih trgih.

V Fraportu so v oktobrskem dopisu ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku ter direktorici Slovenske turistične organizacije (STO) Maji Pak predlagali, da moramo izbrati nekaj ključnih trgov, ki jih slovensko turistično gospodarstvo ocenjuje kot najperspektivnejše za prihod letalskih gostov, ter tam izvesti "primerno in zadostno promocijo Slovenije". Natančne vsebine dopisa nam ne v Fraportu ne na ministrstvu niso razkrili.

Državni milijoni za trženje in spodbude prevoznikom

Strategija turizma iz časa mandata Zdravka Počivalška predvideva, da bo država za spodbude novim letalskim povezavam v letih 2020 in 2021 namenila po pet milijonov. Strategija turizma iz časa mandata Zdravka Počivalška predvideva, da bo država za spodbude novim letalskim povezavam v letih 2020 in 2021 namenila po pet milijonov. Foto: Ana Kovač Z ministrstva za gospodarstvo pa so nam posredovali odgovor, ki so ga Fraportu poslali prejšnji teden. Upravljavcu letališča so sporočili, da so ciljni turistični (in letalski) trgi Slovenije določeni v strategiji. Ta kot primarne trge navaja Avstrijo, Nemčijo in Italijo, kot rastoča Veliko Britanijo in Francijo ter kot potencialno rastoče trge države Beneluksa (Belgija, Nizozemska, Luksemburg), Švico, Dansko, Finsko, Poljsko, Rusijo, Madžarsko in Češko.

Kot izhaja iz odgovora, je Fraport predlagal oziroma spraševal tudi o finančnih sredstvih, namenjenih promociji. Ministrstvo je v odgovoru zapisalo, da za leti 2018 in 2019 dodatna sredstva niso predvidena, da pa bo STO namenila po 150 tisoč evrov letno za aktivnosti na trgih, kjer "bodo predvidoma vzpostavljene nove letalske povezave". Kje to bo, niso navedli.

V letih 2020 in 2021 strategija predvideva tudi, da država nameni po pet milijonov evrov za spodbujanje novih letalskih povezav. "Osnovna ideja aktivnosti je promocija slovenskih destinacij v partnerstvu z letalskimi prevozniki, z uporabo ustreznih trženjskih orodij, pri čemer se letalske prevoznike spodbuja s podpornimi ukrepi, kot so manjše letališke pristojbine ali izboljšana logistika," je napisano v strategiji. Ta navaja tudi, da letalski prevozniki potrebujejo spodbude, kot so popusti na letališke pristojbine in gorivo,  spodbude za zasedenost poletov pod 80 odstotkov ter za skupne trženjske aktivnosti.

 

Komentarji

15

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • brencl47 / 04.12.2017. ob 11:27 +7 - 1

    Žal imamo po ministrstvih raznorazne birokratske b*bce, ki ne vidijo dlje od lastnega žepa in žepov svojih mecenov!

    +7 - 1
  • Zgodovinar_69 / 04.12.2017. ob 07:35 +7 - 2

    Brez nič ni nič. Ne vem kaj Slovencem in birokratom ni jasno. Treba se je boriti za posel. Vsi se moramo. Ker ne odhajajo samo letalske družbe v Zagreb, ampak tudi posel.

    +7 - 2
  • nekdotamneki / 04.12.2017. ob 08:22 +4 0

    Ime letališka tudi ne more pomagat. Skrajšano Brnik bi bil čisto vredu. Ja poceni prevoznike morjo pripeljat pa bo vredu, Ryanair bo hitro dvignu promet.

    +4 0
delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin