Sreda, 5. 10. 2016, 4.13
7 let, 9 mesecev
Gašperšič tik pred prodajo izpolnil dolgoletno željo Adrie Airways. Usluga nemškemu kupcu ali le naključje?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,60
5
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je januarja na prošnjo Adrie Airways znižal osnovo za izračun terminalnih pristojbin, ki jih Kontroli zračnega prometa Slovenije plačujejo letalski prevozniki. Osem dni pozneje je država podpisala prodajno pogodbo za Adrio Airways, ki ji znižanje pristojbin prinaša prihranek. Je znižanje pristojbin del prodajnega dogovora ali gre za naključje?
Članek je bil 6.10. ob 16.14 dopolnjen z izjavo kabineta Mira Cerarja.
Adria Airways, ki je bila do začetka letošnjega leta v državni lasti, je pristojbine za plačilo storitev navigacijskih služb Kontroli zračnega prometa Slovenije (KZPS) plačevala od leta 2006 dalje. Letalski prevoznik je v zadnjih letih v letnih poročilih redno opozarjal, da so pristojbine, ki so družbo bremenile za približno 1,8 milijona evrov letno, previsoke.
Prvo prošnjo za znižanje je Adria ministrstvu poslala že leta 2013, a vse do začetka tega leta država tega ni storila. Na ministrstvu, ki ga vodi Peter Gašperšič, pravijo, da so se trudili, a da se jim prej kot letos "zaradi načina določanja višine cene na enoto storitve in časovne umestitve predloga" ni izšlo.
Kaj so terminalne pristojbine?
Gre za strošek storitev navigacijskih služb zračnega prometa, ki ga plačujejo letalski prevozniki na treh slovenskih letališčih (na Brniku, v Mariboru in Portorožu).
Višina terminalne pristojbine je enaka ceni na enoto storitve, pomnoženi s faktorjem teže letala (težje je letalo, višja je pristojbina).
Ceno storitve na enoto določa ministrstvo za infrastrukturo, pobira pa jih Kontrola zračnega prometa Slovenije (KZPS). Ta nato del prihodkov (med 10 in 20 odstotki) prenese na Agencijo Republike Slovenije za okolje (Arso) in Javno agencijo za civilno letalstvo (CAA), ki izvajata del storitev.
Preberite še:
Irancem v Adrio odpiral vrata nekdanji čudežni deček SDS
Kdo je pravi kupec Adrie Airways? Sledi vodijo v Iran.
Zakaj hrvaška letališča podirajo rekorde, brniško pa sprejme vse manj potnikov?
Adria Airways je leta 2013, ko jo je vodil Mark Anžur, prosila za znižanje pristojbine. Država je prošnji ugodila v začetku leta, šest dni pred prodajo.
Znižanje pristojbin …
Postopek za znižanje pristojbin pa sovpada s prodajo Adrie, ki se je začela januarja lani. Takrat so Slovenski državni holding (SDH), Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in PDP podpisali pogodbo o skupnem nastopu pri prodaji delnic. Vse od tedaj je v prodajnem postopku sodeloval tudi poznejši kupec 4K Invest, so nam povedali na SDH.
Do spremembe pristojbin je prišlo takole:
- 20. september 2015: vlada določi prvi predlog proračuna za leti 2016 in 2017, ki na eni od postavk predvideva tudi 750 tisoč evrov proračunskih izdatkov letno za razvoj civilnega letalstva oziroma pokritje izgube zaradi znižanja terminalnih pristojbin (pozneje je bil predlog spremenjen, a ta postavka je ostala enaka tudi v potrjenem proračunu);
- 18. november 2015: proračun za leti 2016 in 2017 je sprejet;
- 17. december 2015: minister Gašperšič podpiše sklep, s katerim ohrani višino terminalne pristojbine, ki je veljala vse od leta 2006 (torej okrog 256 evrov na enoto);
- 28. december 2015: ministrstvo za infrastrukturo s KZPS podpiše pogodbo, ki KZPS zagotavlja po 750 tisoč evrov proračunskih sredstev letno v 2016 in 2017 za pokritje izpada prihodka iz terminalnih pristojbin;
- 11. januar 2016: minister Gašperšič podpiše sklep, s katerim pristojbino za čas od 1. februarja letos do konca leta zniža za 59 evrov, na okrog 197 evrov na enoto.
… in sočasna prodaja Adrie
Osem dni po Gašperšičevem podpisu sklepa o znižanju pristojbin sta država in 4K Invest sklenila prodajno pogodbo. Marca je bila izvedena še 3,1-milijonska dokapitalizacija družbe s strani države, po kateri se je sredi marca prodaja Adrie končala. Kupec 4K Invest je Adrio dokapitaliziral z milijonom evrov ter državi plačal še sto tisoč evrov kupnine.
Na SDH podrobnosti o poteku pogajanj in prodaje ter sočasnega nižanja pristojbin ne komentirajo, v Adrii pa so nam dejali le, da na vprašanja ne morejo odgovoriti, saj se nanašajo na prodajo lastniškega deleža v Adrii Airways, ki je bil predmet pogodbe sklenjene med starim in novim večinskim delničarjem družbe.
Koliko je prihranila Adria?
Na KZPS pravijo, da so lani v vsem letu Adrii Airways zaračunali 1,84 milijona evrov (od tega gre 431 tisoč evrov Arsu in CAA), letos pa od februarja do vključno avgusta 774 tisoč evrov (124 tisoč evrov dobita Arso in CAA).
Višino prihranka zaradi znižanja cene enote za petino (torej za omenjenih 59 evrov) je težko oceniti, saj je strošek terminalnih pristojbin poleg cene enote odvisen tudi od števila enot oziroma letov na letališču in teže letal. Po našem zelo pavšalnem izračunu pa bi lahko Adria Airways prihranila okrog 300 tisoč evrov letno.
Izpad krijemo davkoplačevalci
Poudarimo, da znižanje pristojbin samo po sebi niti ni sporno. Na nesmotrn način zaračunavanja je opozorilo tudi računsko sodišče, ki je marca letos objavilo poročilo o reviziji poslovanja KZPS v letih od 2010 do 2012.
V poročilu navajajo, da so pristojbine višje, ker so v izračun cene na enoto storitve všteti stroški storitev navigacijskih služb za vsa tri slovenska letališča (poleg brniškega še portoroško in mariborsko). Ker imata manjši dve letališči ob enakem obsegu navigacijskih storitev zelo malo prometa (okrog pet odstotkov vsega), je strošek na enoto višji. Računsko sodišče je tako ministrstvu za infrastrukturo priporočilo, da začnejo storitev za brniško letališče izračunavati ločeno. A ministrstvo je sodišču maja 2014 sporočilo le, da za spremembe nima denarja.
Zdaj so brniške pristojbine znižali na način, da znesek, ki bi ga morali plačevati prevozniki na manjših letališčih, prispevajo davkoplačevalci. To nanese 750 tisoč evrov letno. To naj bi preprečilo osip prometa v Mariboru in Portorožu, na ministrstvu pa računajo tudi, da bo Slovenija postala privlačnejša za letalske prevoznike.
Kako transparentne so prodaje državnega premoženja, ki jih vodi vlada Mira Cerarja oziroma v njenem imenu SDH?
Zakaj je poteza Gašperšiča lahko sporna?
Čeprav je znižanje pristojbin smiselno, pa se porajajo vprašanja o transparentnosti prodaje.
V zadnjem desetletju je država v Adrio, ki je ves čas padala v likvidnostne težave, vbrizgala 68 davkoplačevalskih milijonov, kljub temu pa država ni pristajala na znižanje pristojbin. Osem dni pred podpisom pogodbe o prodaji pa je država to odobrila in s tem (tudi) novemu lastniku Adrie omogočila stroškovni prihranek.
Ali je prodaja, pri kateri tik pred podpisom prodajne pogodbe država spremeni pogoje, ki kupcu omogočijo stroškovni prihranek, transparentna? Vprašanje je tudi, ali so državni prodajalci spremembo upoštevali v pogajanjih glede višine kupnine (ta je na koncu znašala sto tisoč evrov, pri čemer poudarimo, da je država Adrio pred prodajo dokapitalizirala s 3,1 milijona evrov)?
Na Gašperšičevem ministrstvu pravijo, da v prodajni postopek niso bili vključeni v nobeni fazi pogovorov, pogajanj ali prodaje. Na SDH prodajnega postopka ne komentirajo.
Cerar: Ni povezave med nižanjem pristojbin in prodajo Adrie
"Postopek spremembe cene storitve v terminalu je bil povsem transparenten in skladen s pravno ureditvijo v EU in Sloveniji ter s sklepom vlade iz leta 2011 o vzpostavitvi boljšega poslovnega okolja za delovanje civilnega letalstva v Sloveniji in nima nobene direktne povezave s prodajo večinskega deleža v podjetju Adria Airways," so nam sporočili iz Cerarjevega kabineta.
Kot pravijo, se je Slovenija za znižanje odločila lani (ko je že potekal prodajni postopek in pogovori s kasnejšim kupcem Adrie), zaradi poznega sprejetja proračuna za letošnje leto pa je nova cena začela veljati šele s februarjem, "Datum uveljavitve novih cen nikakor ni povezan s prodajo večinskega deleža v podjetju Adria Airways, postopke katere je vodil SDH," pravijo.
Adria pod novim zasebnim lastnikom še ni razkrila nobenega podatka o poslovanju, kot smo poročali pred tedni, pa je na Brniku letos opravila za 15 odstotkov manj poletov kot v enakem obdobju lani.
Drugačno sliko pa kažejo bolj celostni podatki statističnega urada, kateremu Adria Airways mesečno poroča o številu prepeljanih potnikov. To se je do vključno julija povečalo za 12 odstotkov – z lanskih 720 tisoč na 810 tisoč.
Glede na upad prometa s slovenskim letališčem lahko sklepamo, da torej Adria Airways raste na tujih letališčih. V poletnem voznem redu, ki velja do konca meseca, je takih 48 od skupno 209 tedenskih poletov prevoznika (13 poletov iz Prištine v Frankfurt, München in London, 15 poletov iz Münchna v Lodz in Olsztyn, 13 poletov iz Tirane v Bruselj, München, Frankfurt in Pariz ter 6 letov iz Amsterdama v Lodz). Še pred privatizacijo, lani novembra, je Adria Airways v sodelovanju z estonsko družbo Nordic Aviation Group (to je estonska vlada ustanovila po prenehanju delovanja Estonian Air) vzpostavila redne lete na povezavah iz Talina, ki naj bi po takratnih načrtih promet Adrie dvignili za 50 odstotkov.
5