Četrtek, 10. 8. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Kaj se skriva za bleščečo podobo slovenskega turizma?
Tuje turiste v povprečju pri nas zadržimo le dva dneva in pol, cene, ki jih turistom zaračunajo slovenski hotelirji, pa so nižje kot v sosednjih državah. Ali kot pravi turistični podjetnik Marjan Batagelj: gruče turistov nam ne koristijo, če ostajamo cenena destinacija.
V prvem polletju je Slovenijo obiskalo več kot 1,3 milijona tujih turistov (32 odstotkov več kot lani), ki so ustvarili več kot tri milijone prenočitev (17 odstotkov več kot lani).
Gneče na relaciji med Bledom in Bohinjem jezijo lokalce. Cesto ob blejskem jezeru naj bi kmalu vsaj malo razbremenila severna blejska obvoznica, ki naj bi bila zgrajena do prihodnjega poletja. Ne le statistika, tudi realna slika kaže, da je turizem v razcvetu. V Ljubljani, Bovcu, na Bledu je težko dobiti prosto sobo. To pa je, tako kaže, nekatere turistične delavce ujelo nepripravljene.
Gre seveda za Bohinjce in Blejce, kjer sicer vsako leto tarnajo nad poletnimi gnečami zaradi turistov, a letos je očitno še posebej hudo. Po prometnih zastojih, ki so zaznamovali pretekli konec tedna, je namreč bohinjski župan Franc Kramar po poročanju 24ur.com zažugal z dnevnimi kvotami. Včeraj pa je prvi mož blejskega turizma Matjaž Berčon za Radio Slovenija Slovence pozval, naj se poleti izognejo dnevnim pobegom na Bled. Čeprav je razložil, da so tudi Slovenci dobrodošli, a da je gneča res nevzdržna, je z namigom sprožil precej jeze na družbenih omrežjih.
"Nastavimo si ogledalo"
Za bleščečo turistično statistiko pa se skrivajo še vedno velike težave slovenskega turizma. Poslovnež Marjan Batagelj, dolgoletni lastnik Postojnske jame, je letos kupil še hotel Planinka na Jezerskem, zdaj po poročanju Financ pripravlja prevzemno ponudbo za družbo Certa Holding. Ta obvladuje hotel in smučišče na Cerknem. Rast prihodov in prenočitev ne odraža povsem realnega stanja, opozarja Bogdan Lipovšek, ki je 23 let, do leta 2014, vodil Grand hotel Union. "Dve leti boljšega poslovanja hotelirske panoge sta prikrili resnične težave. Moramo si nastaviti ogledalo in statistične analize nadgraditi s hladnokrvno analizo finančnih kazalnikov," poziva.
Podobno nam je že pred tedni dejal turistični podjetnik Marjan Batagelj. "Turistov je res več, a zame je ključno, koliko je bilo izvedenih naložb v turistične zmogljivosti in kakšna je dodana vrednost na gosta," je dejal.
"Slovenski turizem jahamo na iztrošenih osnovnih sredstvih, vprašanje pa je, za koliko smo izboljšali kakovost storitev, dvignili ceno in zvišali dodano vrednost. Nič ne pomaga, če pride za petino več gostov, če ostajamo cenena destinacija. Šteje dobičkonosnost slovenskega turizma, ne število turistov."
Novi Hotel Intercontinental v Ljubljani, kjer se bodo cene gibale med 150 in 350 evri na noč, lahko občutno dvigne povprečno ceno slovenskega hotelirstva, ki je zdaj med najnižjimi v regiji.
Hotelskim gostom zaračunamo vse manj
Analiza hotelirske panoge v Sloveniji, ki jo je na junijski konferenci hotelirjev v organizaciji Turistično-gostinske zbornice Slovenije (TGZS) predstavil direktor hrvaškega svetovalnega podjetja Horwath HTL Siniša Topalović in je dostopna na tej povezavi, kaže prav na probleme nizke zasedenosti in nizkih cen. Poudarimo, da se analiza osredotoča le na hotelirstvo, ki v Sloveniji ustvari tri petine vseh prenočitev.
Primerjalna analiza, v katero so avtorji vključili še Italijo, Avstrijo, Hrvaško, Madžarsko in Črno goro, razkriva nekaj izzivov slovenskega turizma.
- Turista zadržimo manj časa, kot je povprečje v primerjanih državah. Turist v Sloveniji povprečno ostane 2,6 dneva. Približno toliko je povprečna dolžina bivanja turista na Madžarskem, medtem ko je v Avstriji 3,2 dneva, na Hrvaškem, kjer je največ obalnega turizma, pa pet dni (več v spodnjem grafu).
- Naši hoteli so le polovično zasedeni. Povprečna zasedenost hotelov pri nas je 51 odstotkov, kar je več kot na Hrvaškem in v Črni gori (43 oziroma 42 odstotkov), a manj kot na Madžarskem, v Avstriji (po 72 odstotkov) in Italiji (66 odstotkov).
- Hotelirji dosegajo nizke cene. Dosežena povprečna cena na sobo (prihodki od prodaje, deljeni s številom oddanih sob) je v Sloveniji znašala 69 evrov, na Madžarskem podobno, na Hrvaškem in v Črni gori okrog 80 evrov. Precej spredaj so Avstrijci s stotimi evri in Italijani s 140 evri na sobo.
Povprečna cena na razpoložljivo sobo (prihodki od prodaje, deljeni s številom razpoložljivih sob) pri nas je bila 34 evrov. Ker imajo slabše zasedene hotele, so se po tem kazalniku Črnogorci odrezali slabše od nas (okrog 30 evrov). Na Hrvaškem povprečna cena znaša okrog 36 evrov, na Madžarskem 50 evrov. Tudi po tem kazalniku smetano pobirata utrjeni turistični velesili, Avstrija in Italija (70 oziroma 95 evrov).
Pri obeh kazalnikih, ki sta v hotelski industriji pomemben pokazatelj uspešnosti poslovanja, je Slovenija med letoma 2014 in 2016 po oceni avtorjev analize beležila rahlo negativen trend, kar je v nasprotju s trendom v drugih državah.
Zagrebški svetovalci snujejo prihodnost slovenskega turizma
Podjetje Horwath HTL iz Zagreba je podružnica švicarske multinacionalke, sicer največjega svetovnega podjetja za svetovanje v turizmu. Da so analizirali slovenske hotelirje, ni naključje, Horwath HTL namreč v konzorciju s Centrom poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete (CPOEF) od sredine lanskega leta piše strategijo slovenskega turizma za obdobje od 2017 do 2021.
Osnutek strategije je bil končan v drugi polovici julija, zdaj je v medresorski obravnavi. Septembra sledi postopek sprejema na vladi, je pred tedni za STA pojasnilo ministrstvo za gospodarstvo Zdravka Počivalška.
Nizke plače zaposlenih, ki so obraz turizma
Nekdanji direktor Grand hotela Union Lipovšek opozarja še na kadrovski vidik hotelirske panoge. "Kader na osnovnih, a pomembnih delovnih mestih je slabo plačan," meni. Povprečna bruto plača v panogi hotelov in podobnih nastanitvenih obratov je predlani znašala okrog 1.300 evrov. V primerjavi z letom pred tem se je znižala za okrog 180 evrov, kaže analiza poslovanja hotelirjev v letu 2015, ki jo je pripravil TGZS.
Po podatkih v analizi je v panogi konec predlanskega leta poslovalo okrog 371 podjetij, ki so zaposlovala 17 tisoč ljudi. Panoga je v tem letu poslovala negativno, s šestimi milijoni skupne izgube, kar pa je še vedno precej bolje od leta pred tem, ko je izguba vseh podjetij presegala 60 milijonov evrov.
Še slabše kot v hotelirstvu so plače v strežbi pijač. Tu je delavec v letu 2015 delodajalca v povprečju stal okrog 15 tisočakov, njegova neto plača pa je znašala okrog 7.500 evrov, kar je približno 620 evrov neto na mesec.
Ne državnih, turizem potrebuje strateške lastnike
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je na položaj prišel iz Term Olimia, vse od začetka mandata turizmu daje občutno več državnega denarja kot predhodniki. Poslovni kazalniki hotelirjev pa še vedno kažejo klavrno sliko. Za komentar smo prosili gospodarsko ministrstvo, kjer pravijo, da je analiza pripravljavcev strategije navrgla naslednje izzive slovenskega turizma: pomanjkanje novih investicij, dotrajano infrastrukturo, nizek potencial dodane vrednosti obstoječih produktov, nujnost prestrukturiranja podjetij v državni lasti in pomanjkanje kadrov.
Tudi na panožni zbornici se zavedajo, da slovensko hotelirstvo kljub odličnem turističnem obisku v zadnjih treh letih pestijo številne težave. Že omenjenim izzivom dodajajo še pomanjkanje ustreznega gostinskega kadra, mlajšega od 45 let, ter državno lastništvo hotelov. "Številni hoteli so še vedno v večinski lasti države in bi bilo dobro, da se lastniško preoblikujejo in dobijo lastnike iz gospodarstva, ki se na panogo spoznajo," pravijo.
Počivalškovi menijo, da bo k izboljšanju poslovnega okolja in poslovanja hotelirjev pripomogla nova strategija slovenskega turizma, ki definira ukrepe za dvig njegove konkurenčnosti. Omenjajo še novelo zakona o spodbujanju razvoja turizma, v okviru katere bodo predlagali nov vir za financiranje nalog Slovenske turistične organizacije (STO). Kot je znano, načrtujejo višjo turistično takso.
Poleg tega država daje denar za za integrirane turistične produkte. Na TGZS pravijo, da se je lepo število hotelskih družb - koliko, ne navajajo - povezalo v partnerstvo, katerega nosilka je zbornica. V okviru projekta, ki ga polovično sofinancira država, poskušajo skupaj oblikovati nove inovativne produkte in storitve, pojasnjujejo.
"Povežimo os Bled-Postojna-Ljubljana"
Lipovšek meni, da bi lahko turiste zadržali dlje in od njih iztržili več, če bi jim ponudili integriran proizvod, česar danes v Sloveniji ne dobijo. Še danes nimamo produkta, ki bi povezal Blejski otok, Postojnsko jamo in Ljubljano - turistični ponudniki bi morali stopiti skupaj in združiti atomizirano ponudbo, pravi.
"Spomnim se, ko smo nekoč v Unionu imeli skupino ameriških gostov. Zaradi premajhnega števila razpoložljivih sob smo predlagali, da bi del skupine selili na Bled. Agentka je bila sprva proti, a ko je slišala, da je to pol ure vožnje stran, se je začela smejati, ker je to zanje res majhna razdalja. Smo imeli pa pozneje težavo, ker se je tisti del skupine, ki ni spal na Bledu, pritoževal, zakaj ni nastanjen tam," pove v smehu.
Slovenija se zdaj že nekaj časa tujim trgom predstavlja kot zelena destinacija. Lipovšek tako poudarja potencial zelenega turizma, ki pa, kot nekoliko cinično pripomni, ne pomeni, da izdajamo brošure v zelenih barvah, niti tega, da tržimo hotele kot energetsko varčne. "Zeleni turizem pomeni, da izkoristimo velik delež gozdnatih površin in naravnih danosti, torej naše bogate flore in favne. Na primer, v Sloveniji si lahko ljudje velike zveri ogledujejo v naravi. To je zeleni turizem."
Preberite še:
Miha Mlakar, gostinec, ki z medvedjim fotosafarijem privablja turiste v Loško dolino #foto #video
Slovenski turizem potrebuje več povezovanja, meni nekdanji dolgoletni direktor Grand hotela Union Bogdan Lipovšek.
Promocija v tujini in varnost spodbujata rast turizma
"Uživajmo v trenutku, a v teh ugodnih časih se moramo pripraviti tudi na morebiten nihljaj navzdol," svetuje nekdanji hotelir Bogdan Lipovšek. Nekdanji hotelir sicer ugodne smernice v slovenskem turizmu pripisuje dvema dejavnikoma.
- Več denarja je vloženega v promocijo, predvsem v tujini (proračun Slovenske turistične organizacije za promocijo našega turizma v tujini se je lani podvojil na 12 milijonov evrov, enak znesek ministrstvo za gospodarstvo namenja tudi letos). "Učinek je sicer stvar razprave in bodočih analiz, ne moremo pa reči, da ga ni bilo," meni Lipovšek in opozarja predvsem na odmevno predstavitev Slovenije na enem od največjih turističnih sejmov ITB Berlin.
- Sprememba turističnih tokov. "Turistična slika Evrope in tudi severne Afrike se je po terorističnih napadih in političnih turbulencah, kot je bilo lansko dogajanje v Turčiji, popolnoma spremenila," meni.
"Lani jeseni je Ljubljana gostila kongres športne medicine. Dogodek bi moral biti v Turčiji, a ga je zaradi politične nestabilnosti organizator preselil. Nekatere druge kongresne destinacije, ki bi bile sicer prve na seznamu želja organizatorja, so bile tedaj že zasedene, Ljubljana pa je še imela dovolj prostih zmogljivosti in je lahko sprejela organizacijo. Odlično je, da se je mesto tako hitro odzvalo. Želim pa povedati, da so naše turistične številke sicer razveseljive, a moramo se zavedati, da so deloma posledica nesreče drugega."
"Zdaj je čas, da se pripravimo na nihljaj navzdol"
Na vprašanje, ali in kdaj se bodo turisti začeli vračati v severnoafriške in druge nekoč priljubljene destinacije, od koder je turiste pregnal terorizem, Lipovšek odgovarja: "Zgodovina kaže, da imamo turisti kratek spomin. Primer je egipčanski Šarm el Šejk, ki je po letih strme rasti števila turistov zaradi terorizma doživel drastičen upad obiska in cen. Nikoli sicer ni dosegel stare slave, a turisti so se vrnili."
Verjetno se tokovi ne bodo radikalno preobrnili, a turistični obisk se bo postopoma prerazporedil, meni sogovornik. "Uživajmo v trenutku, a v teh ugodnih časih se moramo pripraviti tudi na morebiten nihljaj navzdol," meni.
Slovenijo naložbeni bum v turizmu le oplazil
Nakup hotela Kempinski Palace v Portorožu je ena od največjih tujih naložb v slovensko hotelirstvo v zadnjih letih in na sploh. Eden od glavnih razlogov, zakaj je slovensko hotelirstvo nekonkurenčno, je kapitalska podhranjenost hotelskih podjetij. Ta so pred krizo bolj kot za osnovni posel skrbele za finančna vlaganja po meri takratnih tajkunskih lastnikov, v krizi pa nato ječala pod težo finančnih dolgov. Denarja za prepotrebna vlaganja ni bilo.
Medtem ko je večina večjih hotelov pristala v državni lasti, smo v panogi v zadnjih letih zabeležili tudi nekaj tujih naložb. A kot kaže analiza podjetja Horwath HTL, je Slovenijo naložbeni val le oplazil. Od šestih milijard evrov vlaganj, ki jih je bila med letoma 2012 in 2016 deležna hotelirska panoga v šestih primerjanih državah, jih je v slovenske hotele prikapljalo slab odstotek (okrog 60 milijonov evrov).
V teh petih letih je bila največja naložba 23 milijonov evrov vreden nakup hotela Kempinski, ki ga je prevzel srbski poslovnež Miodrag Kostić. Ta je, spomnimo, pred meseci vstopil tudi v lastništvo portoroškega letališča, zanimala naj bi ga še portoroška marina in še kakšen hotel (trenutno se sicer bojuje za povečanje deleža v Gorenjski banki).
Katera država je privabila največ kapitala, iz analize ni razvidno. Navedenih pa je po pet največjih transakcij v vsaki državi, ki kažejo, da je bila za naložbe v tem obdobju daleč najprivlačnejša Italija. Štiri od prvih petih naložb so presegale po 200 milijonov evrov, prvih pet skupaj 1,2 milijarde evrov. Sledijo Avstrija (441 milijonov evrov), Hrvaška (227 milijonov), Madžarska (172 milijonov), Črna gora (70 milijonov) in nato Slovenija, kjer je največjih pet transakcij prineslo 56 milijonov evrov.
8