Sreda, 31. 5. 2017, 11.29
6 let, 11 mesecev
Slovenski BDP na letni ravni višji za 5,3 odstotka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,88
2
Bruto domači proizvod (BDP) je bil v letošnjem prvem četrtletju za 5,3 odstotka višji kot v enakem četrtletju lani. Kot opažajo statistiki, se je močno okrepilo domače trošenje, po nekoliko bolj umirjeni rasti v prejšnjih dveh četrtletjih pa sta se znova opazneje povečala tudi uvoz in izvoz.
Domača potrošnja je bila v prvem četrtletju za pet odstotkov večja kot pred letom dni. Pri tem sta se povečali obe komponenti domačega trošenja: končna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka, bruto investicije pa za 10,5 odstotka, so izračunali na državnem statističnem uradu.
K rasti končnega trošenja je največ prispevala rast potrošnje gospodinjstev. Bila je za štiri odstotke večja kot v prvem četrtletju lani, gospodinjstva pa so več sredstev namenila za nakupe vseh vrst proizvodov in storitev. Podobno kot v vseh četrtletjih prejšnjega leta so se najbolj povečali izdatki za nakupe trajnih dobrin.
Zaposlenost še narašča
Potem ko sta izvoz in uvoz v prejšnjih dveh četrtletjih naraščala nekoliko bolj umirjeno, so statistiki v prvem četrtletju letos znova zaznali pospešeno rast. Rasti sta bili na obeh straneh skoraj izenačeni: uvoz se je povečal za 8,8 odstotka, izvoz pa za 8,7 odstotka. Kljub nekoliko hitrejši rasti uvoza zunanjetrgovinski presežek ostaja visok.
Zaposlenost še narašča. V prvem četrtletju je bilo v Sloveniji zaposlenih 964 tisoč oseb, kar je 2,6 odstotka več kot v prvem četrtletju lani. Največ oseb se je zaposlilo v predelovalnih dejavnostih, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu, trgovini in dejavnosti promet.
Ministrstvo: Pospešek rasti velik izziv za fiskalno politiko
Pospešek gospodarske rasti je velik izziv za fiskalno politiko, ki mora v tem primeru delovati tako, da se dodatnih prihodkov ne porabi, temveč se bolj zniža primanjkljaj.
Kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu fiskalna pravila zahtevajo, da v primeru boljših razmer dodatnih prihodkov ne porabimo, temveč primanjkljaj znižujemo hitreje od načrtovanega, kar pomeni, da je treba ustvariti večji napor, da dosežemo ciljni strukturni primanjkljaj v deležu bruto domačega proizvoda.
"Ključna prednostna naloga sedaj je, da izpolnimo fiskalne cilje iz programa stabilnosti, da zagotovimo odpornost proti morebitnim šokom in da ne pride znova do pregrevanja gospodarstva, v katerem bi se krediti, plače in cene spet gibali spiralno," so izpostavili ob današnji objavi statističnega urada, da je gospodarstvo v letošnjem prvem četrtletju na letni ravni zabeležilo 5,3-odstotno rast.
To je po navedbah ministrstva posledica rasti zunanjega povpraševanja in številnih ukrepov, sprejetih od začetka reševanja bančne krize. Podobno je ocenil tudi premier Miro Cerar, ki je v tvitu zapisal, da je "Slovenija na pravi poti, ukrepi vlade se kažejo v izjemnih številkah".
GZS: Visoka gospodarska rast prinaša tudi visoka tveganja
Visoka rast slovenskemu gospodarstvu prinaša tudi visoka tveganja, ki se jih zavedamo šele ob obratu poslovnega cikla, pa opozarjajo na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Menijo, da je čas za proticiklične ukrepe, ob tem pa poudarjajo, da je javni dolg še vedno pri 80 odstotkih BDP.
2