Torek, 26. 6. 2018, 4.01
5 let, 10 mesecev
Plačali milijone za pametne števce, ki jih ne smejo uporabljati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,99
22
Državna elektropodjetja že več let stare števce za odčitavanje porabe elektrike v gospodinjstvih zamenjujejo s pametnimi števci. Gre za projekt, vreden 127 milijonov evrov. Toda zdaj jim je informacijski pooblaščenec prepovedal zbiranje podatkov s pametnih števcev, saj naj za to ne bi imeli zakonske podlage. Kdo je za to odgovoren?
Splošna uredba o varstvu podatkov, bolj znana pod angleško kratico GDPR (General Data Protection Regulation), ki od letošnjega maja določa strožja pravila o varstvu osebnih podatkov, v zadnjih tednih državnim elektropodjetjem povzroča velike preglavice.
Po novem namreč ne smejo več zbirati, hraniti ali kako drugače obdelovati podatkov o porabi elektrike, ki jih za posamezna gospodinjstva zbirajo s pomočjo pametnih števcev. To jim ne dovoli vodja informacijskega pooblaščenca Mojca Prelesnik. Po njenem mnenju elektropodjetja s tem nesorazmerno posegajo v posameznikovo zasebnost.
Izgubljeno s prevodom – med institucijami iste države
Gre za zgodbo, v kateri imajo glavne vloge tri državne institucije:
- Družba Sistemski operater distribucijskega omrežja (SODO), ki vodi 127 milijonov evrov vreden projekt naprednega merilnega sistema, pod okriljem katerega bodo do leta 2025 vse stare števce za beleženje porabe v Sloveniji zamenjali pametni števci.
- Ministrstvo za infrastrukturo, ki je pristojno za energetiko in pripravo zakonskih podlag.
- Urad informacijskega pooblaščenca.
Vse si enake predpise očitno razlagajo različno.
Matjaž Vodušek, prvi mož SODO
To pa je v tem primeru postalo jasno šele po tem, ko je SODO na lanskem razpisu že kupil za dobrih 17 milijonov evrov pametnih števcev. Šlo je za prvo večje naročilo v okviru projekta enotnega merilnega sistema, za katerega bodo elektropodjetja do leta 2025 plačala 127 milijonov evrov.
Teh pametnih števcev zdaj elektropodjetja ne smejo uporabljati za eno od ključnih nalog: beleženje podatkov o porabi električne energije v intervalih do 15 minut.
Zakaj so kupili števce, če ne smejo delati?
Pametni števci imajo pred starimi analognimi števci številne prednosti.
Ključna je, da lahko gospodinjstva z njimi plačujejo elektriko po dejanski porabi. Pametnih števcev namreč ni treba odčitavati, saj dobaviteljem elektrike neposredno pošiljajo informacije o porabi za vsako posamezno gospodinjstvo.
To elektropodjetjem olajšuje načrtovanje investicij v omrežje. Poleg tega, da lahko pametni števci zberejo 3000-krat več informacij kot analogni števci, med gospodinjstvom in dobaviteljem zagotavljajo dvosmerno povezavo. S tem omogočajo tudi prekinitev dobave električne energije na daljavo, če odjemalec ne plačuje položnic.
Na fotografiji pametni števec podjetja Iskraemeco.
Za vse to so ključnega pomena podatki, ki jih pametni števci zbirajo v intervalih, dolgih po 15 minut.
To pomeni, da vsako minuto sproti izračunavajo delovno moč zadnjih 15-minutnih intervalov moči. Tako upravljavcu sistema, dobaviteljem in gospodinjstvu po potrebi omogočajo omejevanje moči in učinkovitejšo rabo energije.
Zakaj torej podatkov, zaradi katerih SODO in druga elektropodjetja sploh kupujejo pametne števce, ti zdaj ne smejo zbirati?
Pooblaščenec opozarja: poraba elektrike je osebni podatek
Kot je razvidno iz dopisa urada informacijskega pooblaščenca, ki smo ga pridobili na Siol.net, za takšno zajemanje podatkov v Sloveniji "trenutno ne obstaja ustrezna zakonska podlaga".
"Gre za nesorazmeren poseg v posameznikovo zasebnost, ki bi bil dopusten le, če bi to omogočal zakon oziroma če bi bil posameznik o takem posegu predhodno jasno seznanjen in bi za obdelavo osebnih podatkov izrazil izrecno privolitev," piše v dopisu.
Mojca Prelesnik, vodja informacijskega pooblaščenca
Teh soglasij SODO in elektrodistribucijska podjetja nimajo. Njihovo zbiranje bi jim lahko vzelo precej časa. Lani je bilo namreč v Sloveniji že več kot 800.000 gospodinjstev priključenih na elektroenergetsko omrežje.
Pri tem je informacijski pooblaščenec posebej opozoril:
- da obdelava podatkov o električni energiji, ki omogoča spremljanje navad in vedenja posameznikov, pomeni obdelavo osebnih podatkov,
- da pravica do zaščite osebnih podatkov posameznih gospodinjstev v tem primeru pretehta nad pravico do izvajanja nalog v javnem interesu,
- da morajo elektropodjetja gospodinjstvom omogočati prost dostop do podatkov o porabi za najmanj dve leti.
Kdo je kupil števce, pozabil pa na zakon?
Kar je bistveno, iz dopisa pooblaščenca izhaja, da je ta že pred časom SODO opozorila na pomanjkljive pravne podlage za zbiranje podatkov. Iz te družbe so se zaradi uredbe GDPR že pred časom sami obrnili na pooblaščenca.
Na SODO so se tako že leta 2016 odločili za nakup pametnih števcev, ne da bi jim takšno zbiranje podatkov sploh dovoljevala zakonodaja. V tem primeru energetski zakon (EZ-1), ki je začel veljati že dve leti pred tem.
Kako je to mogoče? In kdo je za to odgovoren?
Sogovorniki iz nekaterih elektrodistribucijskih podjetij prst odgovornosti uperjajo v SODO, ki ga vodi Matjaž Vodušek. Uradnih izjav ni želel dajati nihče.
V SODO žogico vračajo ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, za energetiko pa je pristojen državni sekretar Klemen Potisek. "Vseskozi smo aktivno opozarjali na pomanjkljivo zakonsko ureditev zajema 15-minutnih merilnih podatkov. Ob javni obravnavi energetskega zakona smo pripravili predlog rešitve, ki smo ga marca lani poslali ministrstvu," so pojasnili v SODO.
Ministrstvo (še) brez pojasnil
Z ministrstva v petek zaradi odsotnosti pristojne osebe nismo dobili odgovorov na vprašanja.
Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo
V dilemi, ali bodo gospodinjstva prosili za soglasja ali od države zahtevali spremembo zakona, so se na SODO očitno odločili za drugo možnost. "Pred nami je jasen cilj, to je takojšnja ustrezna sprememba zakona na omenjenem področju," so napovedali.
Pri tem so poudarili, da "se podatki za potrebe samega delovanja elektroenergetskega sistema zbirajo na drugi ravni, ki ni v povezavi z osebnimi podatki, zato o kakršnemkoli tveganju za sistem ne moremo govoriti".
Na razpisu za števce le en ponudnik
Na zadnji razpis za nabavo števcev, ki ga je v imenu elektrodistributerjev prvič vodil SODO (pred tem so jih druga elektropodjetja kupovala ločeno), je sicer prispela le ena ponudba. Poslalo jo je podjetje Elektronabava, ki je skupaj s kranjskim Iskratelom števce ponudilo za slabih 16 milijonov evrov (brez DDV). Po več mesecih proučevanja jo je SODO sprejel.
Po dostopnih podatkih so bile cene za števce in druge merilne naprave na razpisu, ki ga je vodil SODO, v povprečju za tri odstotke višje kot pri razpisih iz leta 2016, ki so jih vodila elektrodistribucijska podjetja.
Najbolj opazno je pri koncetratorjih, ki podatke iz različnih števcev prek GSM/GPRS modema pošiljajo v merilni center dobaviteljev elektrike, saj so ti na novem razpisu v povprečju stali 550 evrov, pred tem pa so bili 22 evrov cenejši. Kljub temu je treba poudariti, da je šlo pri zadnjem razpisu za naprednejšo tehnologijo.
Ministrstvo: že sedaj zakonska podlaga za zbiranje podatkov
Od ministrstva za infrastrukturo smo danes prejeli naslednje pojasnilo:
"Pred nami je obdobje pametnih skupnosti in omrežij, v katerem bo treba vpeljati nove storitve za odjemalce. Te pa niso možne brez pametnih števcev, zato smo na ministrstvu prepričani, da denar za pametne števce ni bil vložen neučinkovito, saj bodo pametni števci odjemalcem omogočili učinkovitejšo rabo energije in s tem prihranek na računih za električno energijo.
SODO in elektrodistribucijska podjetja imajo že sedaj zakonsko podlago za zbiranje podatkov o električni energiji. Skladno s tem ministrstvo pričakuje, da bodo SODO in elektrodistribucijska podjetja pridobili soglasje informacijske pooblaščenke za dolžino intervalov, v katerih bodo lahko zbirali podatke o rabi energije."
22