Optimizem iz Bruslja: slovensko gospodarstvo pospešuje

Evropska komisija zvišuje napoved rasti BDP za Slovenijo: za letos nam napoveduje 4,7-odstotno rast, kar je 1,3 odstotne točke več, kot je napovedovala spomladi. Rast poganjajo izvoz, potrošnja in državne (predvolilne) investicije. Tveganje za javne finance Bruselj vidi predvsem v rasti izdatkov za plače v javnem sektorju in pokojnine.

Evropska komisija nam za letos napoveduje 4,7-odstotno rast, nekoliko zmernejši pa sta napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (4,4 odstotka) ter EBRD (štiri odstotke). Vse institucije so jeseni močno izboljšale napovedi glede na spomladanske.
Evropska komisija nam za letos napoveduje 4,7-odstotno rast, nekoliko zmernejši pa sta napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj (4,4 odstotka) ter EBRD (štiri odstotke). Vse institucije so jeseni močno izboljšale napovedi glede na spomladanske. Foto: Thinkstock

Prihodnje leto naj bi Slovenija po napovedih Evropske komisije dosegla štiriodstotno rast, kar je 0,9 odstotne točke več, kot nam je komisija napovedovala spomladi. 

Kot so zapisali v komisiji, je slovensko gospodarstvo v prvem polletju raslo z visoko hitrostjo. Realni BDP se je povečal za 4,8 odstotka in s tem presegel predkrizno raven. Domače povpraševanje se je še naprej povečevalo, okrepile so se tudi investicije, in sicer za deset odstotkov.

Zasebna potrošnja se je povečala za 3,4 odstotka, za kar sta po ugotovitvah komisije zaslužna predvsem rast razpoložljivih osebnih dohodkov in večje zaupanje potrošnikov. Rast izvoza je ostala močna in presegla rast uvoza, kar je dodatno prispevalo k presežku tekočega računa. Solidna rast naj bi se nadaljevala tudi v drugem polletju.

Rast poganjajo izvoz, potrošnja in predvolilne investicije

Za letos komisija napoved rasti BDP tako zvišuje na 4,7 odstotka. Za evrsko območje Evropska komisija predvideva, da se bo rast gospodarske aktivnosti v letošnjem letu okrepila na 2,2 odstotka.

V Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki Sloveniji za letos napoveduje 4,4-odstotno rast, prihodnje leto pa 3,9-odstotno rast, so v komentarju ocene Bruslja zapisali, da podobno kot oni tudi komisija napoveduje, da "bo izvoz, spodbujen z okrepljeno rastjo tujega povpraševanja ob izboljševanju razmer v večini glavnih trgovinskih partneric, ostal pomemben dejavnik krepitve gospodarske aktivnosti".

Ob krepitvi razpoložljivega dohodka in visokem optimizmu potrošnikov bo nadalje visok tudi prispevek potrošnje gospodinjstev, napoved komisije komentirajo na Umarju. Dodajajo, da bo višja gospodarska rast glede na leto 2016 predvsem posledica večje rasti državnih investicij (te so vsaj deloma posledica parlamentarnih in lokalnih volitev, ki bodo prihodnje leto). 

Bruselj napoveduje še dve leti rasti

Glede inflacije Evropska komisija ocenjuje, da bo prihodnje leto pri 1,5 odstotka, leta 2019 pa pri 1,8 odstotka. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi z letošnjih 6,8 odstotka leta 2019 padla na 5,2 odstotka. Glede inflacije Evropska komisija ocenjuje, da bo prihodnje leto pri 1,5 odstotka, leta 2019 pa pri 1,8 odstotka. Stopnja anketne brezposelnosti naj bi z letošnjih 6,8 odstotka leta 2019 padla na 5,2 odstotka. Foto: Bor Slana

Rast BDP se bo po ocenah komisije nadaljevala tudi prihodnje leto in leta 2019, ko bo dosegla štiri oziroma 3,3 odstotka.

Zanjo bo med drugim zaslužno okrepljeno domače povpraševanje, ki bo spodbudilo tudi investicije. Nadaljevala naj bi se med drugim tudi rast industrijske proizvodnje, izvoza in investicij v gradbenem sektorju.

Presežek na tekočem računu plačilne bilance se bo po pričakovanjih komisije prihodnje leto in leta 2019 zmerno znižal.

Cerarjevi napovedujejo presežek, Bruselj primanjkljaj

Tveganja so po mnenju komisije predvsem za čezmerno rast. Povečanje optimizma potrošnikov in lažji dostop do posojil bi lahko dodatno spodbudila investicije, predvsem v stanovanjske nepremičnine. Tveganja za nižjo rast so zunanja ter povezana z gibanjem cen energentov in surovin.

Medtem ko vlada v prihodnjih dveh letih pričakuje nominalno izravnane javne finance oziroma celo manjši presežek, pa komisija opozarja, da bo strukturni primanjkljaj še vedno prisoten. Do prihodnjega leta naj bi ostal pretežno nespremenjen pri 1,6 odstotka BDP, nato pa se leta 2019 znižal za 0,2 odstotne točke. Glavna tveganja za slovenske javne finance po navedbah komisije izvirajo iz pritiskov zaradi izdatkov za plače v javnem sektorju in pokojnine.

EBRD presenečena, a z zmernejšimi napovedmi

Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki ga vodi Boštjan Vasle, Sloveniji za letos napoveduje 4,4-odstotno rast, prihodnje leto pa 3,9-odstotno rast. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki ga vodi Boštjan Vasle, Sloveniji za letos napoveduje 4,4-odstotno rast, prihodnje leto pa 3,9-odstotno rast. Včeraj je tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) objavila, da Slovenija letos dosega presenetljivo visoko rast.

Letos naj bi se obseg BDP države povečal za štiri odstotke, kar je 0,9 odstotne točke več kot lani in 1,5 odstotne točke več, kot je EBRD Sloveniji napovedovala maja letos.

Prihodnje leto se bo po napovedi banke gospodarska rast upočasnila na 2,9 odstotka. Tudi ta številka je višja od majske napovedi, in sicer za 0,7 odstotne točke. 

Komentarji

2
  • truncek / 09.11.2017. ob 13:11

    Tveganja so po mnenju komisije predvsem za čezmerno rast. Poznam rešitev. Janeza izvolimo za PM naslednje leto, potem tveganja za rast ne bo več. Vprašanje je samo višina padca, EBRD bo ponovno presenečena, tokrat nad padcem.

  • armenius / 09.11.2017. ob 11:55

    In kaj imamo navadni ljudje, delavci od tega? Nič, vedno iste plače....balkanski kapitalizem s slovenskimi šefi....

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.