Nedelja, 20. 1. 2019, 12.07
5 let, 3 mesece
Nekoč prava ekspanzija Britancev, danes Prekmurje tarča Avstrijcev #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,52
9
Britanski državljani so pred začetkom zadnje finančne krize v Sloveniji množično kupovali nepremičnine. V oči jim je takrat padlo tudi Prekmurje.
Se še spomnite množičnega navala Britancev na slovenske nepremičnine? Ti so pred začetkom zadnje recesije dobesedno okupirali zanimive predele Slovenije, v pisarnah nepremičninskih agentov pa se je kar trlo Otočanov, ki so iskali nova pravljična domovanja v Prekmurju, Posočju in na Gorenjskem. Po desetih letih o ekspanziji Britancev pri nas ni več ne duha ne sluha. Na vzhodu države v zadnjem obdobju prednjačijo avstrijski kupci, zaradi česar so nejevoljni predvsem slovenski kmetje.
Britanski državljani so nepremičnine v Sloveniji množično kupovali pred začetkom zadnje gospodarske krize oziroma med letoma 2004 in 2008, razlaga direktor nepremičninske agencije Makler Bled Borut Kordež. "Porast Britancev v tistem obdobju ni bil samo v Prekmurju. Takrat so okupirali pravzaprav vso obrobno Slovenijo. V tistem obdobju smo v pisarni vsak dan imeli nekaj britanskih državljanov," se spominja Kordež.
Naval Britancev na slovenske nepremičnine se je ob začetku recesije ustavil
Ne samo v Prekmurju, Britanci so nepremičnine kupovali tudi drugod na vzhodu države, predvsem ob meji z Avstrijo, pa tudi na Gorenjskem in Severnem Primorskem, zlasti na območju Bovca, Kobarida, ob reki Soči in v okolici smučišč. Ekspanzija Otočanov se je nato ob začetku recesije po njegovih besedah popolnoma ustavila.
"Britanci se zelo ravnajo po dogajanjih na svetovnih trgih. Do leta 2014 ni bilo pri nas niti enega Britanca, ki bi se zanimal za nakup nepremičnine. Od njih ni bilo niti enega samega telefonskega klica," pripoveduje Kordež. Britanci, s katerimi so v njegovi nepremičninski agenciji doslej sklenili od 50 do 70 poslov, se po njegovih besedah zadnji dve leti spet pojavljajo, vendar po številu ne odstopajo od drugih tujih kupcev, na primer Belgijcev, Nizozemcev ali Madžarov.
Britanski državljani so med letoma 2004 in 2008 v velikem številu kupovali tudi nepremičnine ob reki Soči.
"Zadnji dve leti se Britanci spet pojavljajo, vendar ne v takšnem številu, da bi lahko govorili o posebej izstopajočem trendu. Nikakor ne moremo govoriti o tolikšnem številu kot med letoma 2004 in 2008," razlaga Kordež. Kot poudarja, pri tujih kupcih nepremičnin v zadnjem obdobju posebej ne izstopa noben narod ali država, ampak zgolj velja, da je eden od desetih kupcev praviloma tujec.
Gurs: Na obmejnih območjih so najpogostejši kupci državljani sosednjih držav
Na geodetski upravi (Gurs) pojasnjujejo, da je dejavnost tujcev pri nakupih nepremičnin v Sloveniji v letu 2017 ostala na ravni iz leta 2016. "Največ so kupovali stanovanjske nepremičnine, torej hiše ali stanovanja, medtem ko so evidentirani nakupi zemljišč na državni ravni zanemarljivi," pojasnjujejo na Gursu. Med najpogostejšimi kupci na obmejnih območjih so še vedno državljani sosednjih držav.
Kot poudarjajo na Gursu, hiše z zemljiščem za tujce ostajajo najzanimivejše nepremičnine. V letu 2017 so evidentirali 183 kupoprodaj hiš, kar predstavlja 32,6-odstotni delež vseh tujih nakupov. Glede na predhodno leto to predstavlja manjši padec, saj so hiše leta 2016 predstavljale 35-odstotni delež vseh tujih nakupov.
Na drugem mestu vseh tujih nakupov v letu 2017 so stanovanja (31,9 odstotka), sledijo nakupi kmetijskih zemljišč (22,1 odstotka), medtem ko sta deleža prodaj gozdnih zemljišč in zemljišč za gradnjo pod desetimi odstotki vseh tujih nakupov, razlagajo na Gursu. Dodajajo, da je število evidentiranih prodaj sicer lahko manjše od števila vseh dejansko realiziranih transakcij.
Morebitni kupci z Otoka čakajo na razplet zgodbe z brexitom
Na vprašanje, kako se morebitni kupci nepremičnin z Otoka odzivajo na negotovost zaradi brexita, Kordež odgovarja, da se Otočani zavedajo, da bo nakup nepremičnin v Sloveniji po morebitnem izstopu Združenega kraljestva iz EU zanje bolj zapleten kot doslej: "V tem trenutku poskušamo skleniti dva posla. Morebitni kupci se ravno odločajo in zdaj pravzaprav čakajo, kaj se bo zgodilo."
Stvar je po njegovih besedah sicer preprosta. Britanci, ki jih trenutno zanima nakup nepremičnin v Sloveniji, bodo morali hitro sprejeti odločitev ali pa nakup preložiti za največ mesec ali dva: "Pri odločitvah bo zdaj treba biti zelo hiter. Tisti, ki zdaj kupujejo, so zagotovo nekoliko pod pritiskom, kar je sicer dobro za prodajalce v Sloveniji."
"Pri odločitvah bo zdaj treba biti zelo hiter," ob položaju, v katerem so se zaradi brexita znašli morebitni britanski kupci nepremičnin v Sloveniji, poudarja direktor nepremičninske agencije Makler Bled Borut Kordež.
Na ministrstvu za pravosodje pojasnjujejo, da v primeru izstopa Velike Britanije iz EU za britanske državljane na področju nakupov nepremičnin v Sloveniji sicer ne bo sprememb. To pomeni, da bodo britanski državljani še naprej lahko pridobivali lastninsko pravico na nepremičninah na ozemlju Republike Slovenije brez posebnih omejitev, ki bi veljale le za tujce.
"Združeno kraljestvo je država članica OECD, državljani in pravne osebe držav članic te organizacije pa lahko pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah na ozemlju Republike Slovenije pod enakimi pogoji, kot veljajo za državljane Republike Slovenije," pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.
"Lahko se preseliš iz Londona v Markovce, vendar moraš vedeti, kaj te čaka"
Tudi v Prekmurju danes ni več sledi nekdaj množičnega navala Britancev. "V zadnjih petih letih nisem imel niti enega samega povpraševanja Britancev. Po mojih informacijah trenutno prej prodajajo, kot pa kupujejo. V zadnjih desetih letih jih je kvečjemu več odšlo, kot pa jih je prišlo na novo," pojasnjuje nepremičninski agent Marjan Vidic iz Agencia nepremičnin.
Na vprašanje, ali je šlo pri množičnih nakupih nepremičnin Otočanov pred desetimi leti za neke vrste hipno modno muho, Vidic odgovarja pritrdilno: "Nekdo na Otoku je sprožil naložbe v obljubljenih deželah. Promovirali so lepo pokrajino, skoraj zastonj nepremičnine, kar je bilo glede na njihovo kupno moč bolj ali manj res, in ljudem govorili, da bodo tu udobno živeli s svojimi pokojninami."
Britanci v zadnjih letih po besedah nepremičninskega agenta Marjana Vidica ne povprašujejo več po nepremičninah v Prekmurju: "Po mojih informacijah prej prodajajo, kot kupujejo."
Po njegovih besedah je marsikateri Otočan kmalu spoznal, da so bile to pravljične zgodbe. "Britanci so tukaj začeli živeti, poskusili so se vklopiti v družbo in prilagoditi tukajšnjemu načinu življenja, a so sčasoma spoznali, da tukaj ni vse idealno. Lahko se preseliš iz Londona v Markovce, vendar moraš vedeti, kaj te tukaj čaka," je prepričan Vidic.
Avstrijce zanimajo slovenska kmetijska zemljišča in kmetije
Kot poudarja nepremičninski agent, trenutno največ povpraševanja o nepremičninah in zemljiščih v Prekmurju izkazujejo slovenski državljani iz osrednjeslovenske in primorske regije ter severni sosedi Avstrijci: "Ko so stvari na prodaj po ugodni ceni, Avstrijci pogledujejo čez mejo. Zanimajo jih kmetijska zemljišča in kmetije, občasno pa tudi najemi in zakupi kmetijskih zemljišč blizu meje."
Po besedah Vidica gre predvsem za Avstrijce, ki živijo ob meji s Slovenijo, ki imajo določen del kmetijskih zemljišč tudi na slovenski strani meje ali pa jih z našo državo vežejo kakšne druge vezi: "To je povsem običajno. Če nas kaj zanima, tudi Slovenci gledamo regijsko. Ni pa to tako, da bi mi kupovali nepremičnine na Dunaju in obratno Dunajčani na Ptuju. Nikakor ne gre za to."
Da avstrijski kmetje v zadnjem obdobju intenzivno kupujejo kmetijske površine na slovenski strani meje, v zadnjih dneh opozarjajo tudi predstavniki slovenskih kmetov na Štajerskem in v Pomurju. Po nekaterih ocenah naj bi na območju Apaške doline od nekaj več kot dva tisoč hektarjev kmetijskih površin v lasti Avstrijcev pristala že več kot desetina zemljišč.
Kmetje svarijo pred razprodajo slovenske zemlje
Ker so cene zemlje v zadnjem obdobju znatno poskočile, je zanimanje za prodajo kmetijskih zemljišč veliko. Predsednik pomurske kmetijsko-gozdarske zbornice Franc Küčan ob tem opozarja, da je treba zaščititi slovenski nacionalni interes in preprečiti razprodajo slovenske zemlje.
"Zemljo v Apaški dolini kupujejo veliki avstrijski kmetje, ki so prisotni tudi na Madžarskem. Avstrijci imajo občutek, da je bilo to nekdaj nemško in da bo zdaj to spet njihovo. Vendar je zelo pomembno, da zemlja ostane v Sloveniji in da jo dobijo mlade družinske kmetije, ki za svoje delovanje potrebujejo dodatno zemljo," poudarja Küčan.
Slovenska zemlja v roke Avstrijcev. Novinarka: Samanta Gomboc/Video: Planet TV.
Slovenske kmetije so v povprečju manjše od avstrijskih, zato imajo manjšo proizvodnjo in nižje prihodke. Medtem ko za velikimi avstrijskimi kmeti stojijo banke, ki jim izjemno hitro odobrijo posojila za nakup zemlje, in država, ki jih spodbuja, da zemljo kupujejo v tujini, Küčan poudarja, da slovenski kmetje takšne podpore za zdaj niso deležni.
Predsednik pomurske kmetijsko-gospodarske zbornice opozarja, da morajo pristojni na vladi in kmetijskem ministrstvu spremeniti preveč ohlapno zakonodajo na tem področju. "Zato smo že predlagali, da država ob meji uvede varovano območje, kjer lahko zemljo kupijo samo slovenski kmetje ali sklad kmetijskih zemljišč. Kar je naše, je naše, tega ne damo," še poudarja Küčan.
Na ministrstvu za zdaj nočejo govoriti o konkretnih rešitvah
Medtem ko slovenski kmetje svarijo pred razprodajo slovenske zemlje na obmejnih območjih, na ministrstvu za kmetijstvo poudarjajo, da trenutno pripravljajo nove strateške usmeritve, ki bodo izoblikovane v novi Resoluciji o strateških usmeritvah za kmetijstvo in živilstvo po letu 2020.
"Šele sprejeta resolucija bo podlaga za izoblikovanje potrebnih vsebinskih sprememb zakonodaje, zato je o morebitnih vsebinskih spremembah na področju zemljiške politike javno še prezgodaj govoriti. Ministrstvo bo pri prenovi predpisov poskušalo odgovoriti tudi na zaznane težave, a bo ob tem moralo slediti splošnim načelom prava EU o prostem pretoku kapitala, blaga in storitev," so poudarili na pristojnem ministrstvu.
9