SiolNET. Posel danes Novice
5,78

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Največji davčni dolžnik pogorel v tožbah proti državi

5,78

termometer

Zlatan Kudić
Foto: Bor Slana

Odškodninske tožbe Zlatana Kudića, ki ga slovenska javnost pozna kot največjega davčnega dolžnika, padajo ena za drugo.

Propadlemu podjetniku Zlatanu Kudiću, ki je na vrhu sramotilnega stebra davčnih neplačnikov in se je zaradi sumov davčne utaje in pranja denarja znašel na zatožni klopi, očitno ne bo uspelo od države iztožiti večmilijonske odškodnine.

Kudić je zahteval plačilo poslovne škode, ki naj bi jo utrpel zaradi sodnih postopkov proti njemu. Sodišče mu je namreč med sojenjem odvzelo vse dokumente, s čimer naj bi mu po njegovem mnenju preprečilo nadaljnje poslovne podvige in uničilo posel. 

Toda sodišča so njegove tožbe eno za drugo zavrnila kot neutemeljene.

Kudić ni bil dosegljiv za komentar.

Gostinec, ki je sanjal Postojnsko jamo v Radovljici

Več kot 700 let star grad bi spremenil v prvi hotel s sedmimi zvezdicami pri nas, nasproti njega pa bi postavil podzemni svet. Več kot 700 let star grad bi spremenil v prvi hotel s sedmimi zvezdicami pri nas, nasproti njega pa bi postavil podzemni svet. Foto: STA Malo znani Ljubljančan se je v preteklosti ukvarjal predvsem z gostinstvom. V najemu je imel restavracijo v gradu Podvin v Radovljici. Toda leta 2009 se je presenetljivo odločil za nakup celotnega hotelsko-gostinskega kompleksa. Zanj je državni Zavarovalnici Triglav obljubil 3,8 milijona evrov kupnine, vendar je nikoli ni poravnal.

Še konec leta 2010 je Kudić javno napovedoval 400 milijonov evrov vredno naložbo. Več kot 700 let star grad bi spremenil v prvi hotel s sedmimi zvezdicami pri nas, v katerem bi bilo 13 sob, vsaka s svojim strežajem in rolls-royceom s šoferjem. Nasproti gradu pa bi postavil podzemni svet, ki bi spominjal na Postojnsko jamo ali Škocjanske jame.

Od visokoletečih napovedi so ostali zgolj visoki dolgovi in nedelujoča podjetja, katerih lastništvo se je izgubilo na Cipru. Ko so dogajanje začeli preiskovati še organi pregona, so odkrili vprašljive transakcije, pri katerih naj bi bila oškodovana država.


Preberite še:

-> Ivan Simič delal za največjega davčnega dolžnika


Odkrili sume davčne utaje in …

Kudićeve posle je pod drobnogled vzela specializirana preiskovalna skupina, v okviru katere je policija sodelovala s finančno upravo (Furs) in uradom za preprečevanje pranja denarja. Leta 2012 je proti Kudiću in njegovemu pomagaču vložila sveženj ovadb.

Proti Zlatanu Kudiću so že leta 2013 vložili obtožnico zaradi davčne utaje in pranja denarja. Proti Zlatanu Kudiću so že leta 2013 vložili obtožnico zaradi davčne utaje in pranja denarja. Foto: Thinkstock Ugotovili so namreč, da je prikazoval domnevno fiktivne posle med povezanimi podjetji in na tej podlagi od Fursa zahteval večmilijonsko vračilo DDV. Ko mu je davkarija prišla na sled, je poslovanje prenesel na svoje drugo podjetje in vlagal zahtevke, s katerimi je želel od države dobiti še več kot 30 milijonov evrov. Vendar so mu to preprečili.

Kudiću so v ovadbi med drugim očitali vrsto kaznivih dejanj davčne zatajitve, s katerimi naj bi se okoristil za več milijonov evrov.

Njegovo podjetje Maxicom se je zaradi tega znašlo na vrhu seznama davčnih neplačnikov, saj naj bi državi dolgovalo za 24 milijonov evrov neplačanega DDV.

Tožilstvo: Kudić do 25-milijonske premoženjske koristi

Proti Zlatanu Kudiću so že leta 2013 vložili obtožnico zaradi davčne utaje in pranja denarja, na podlagi katere se je že začela glavna obravnava na okrožnem sodišču v Ljubljani. Toda tam so se odločili, da zadevo vrnejo v preiskavo "zaradi celovite razjasnitve dejanskega položaja", so nam pojasnili na specializiranem državnem tožilstvu. 

Izvedenka ekonomske stroke je izdelala izvedensko mnenje, s katerim je v bistvenem delu potrdila očitke tožilstva. Konec leta 2014 je tožilstvo na podlagi dodatno ugotovljenih dejstev vložilo spremenjeno obtožnico, nato pa junija 2015 še eno, povsem novo obtožnico. V njej trem fizičnim osebam (med njimi Kudiću, op. p.) očita kazniva dejanja davčne utaje in pomoči pri njej, pranja denarja ter ponareditev ali uničenje poslovnih listin.

Obe obtožnici sta združeni v eni kazenski zadevi, ki je v fazi glavne obravnave, so navedli na tožilstvu. Nezakonita premoženjska korist, ki si jo je pridobil oziroma poskušal pridobiti Kudić, znaša okoli 25 milijonov evrov.

… pranja denarja

Denar, ki naj bi ga nezakonito pridobil, naj bi Kudić pozneje tudi opral.

Nezakonita premoženjska korist, ki jo je pridobil oziroma poskušal pridobiti Kudić, po prepričanju tožilstva znaša okoli 25 milijonov evrov. Nezakonita premoženjska korist, ki jo je pridobil oziroma poskušal pridobiti Kudić, po prepričanju tožilstva znaša okoli 25 milijonov evrov. Foto: Bor Slana Pri tem naj bi mu pomagal Adnan Kantarević, ki naj bi dal na razpolago transakcijske račune slamnatih podjetij in nato dvigoval gotovino v Sloveniji in Avstriji. Tako je Kudić na njegovo podjetje nakazal nekaj manj kot 220 tisoč evrov, Kantarević pa je denar dvignil, okoli deset odstotkov zadržal kot provizijo, preostalo pa vrnil Kudiću. 

Kantarević je še pred začetkom sojenja krivdo priznal in povedal, da so ga "izkoristili v igri umazanih poslov drugega". Doletela ga je razmeroma mila kazen, in sicer deset mesecev vikend zapora, poravnati bo moral še 15 tisoč evrov denarne kazni in vrniti skoraj 25 tisoč evrov nezakonito pridobljene premoženjske koristi.

Kudić pričakoval vrtoglave nagrade

Kudić, ki mu grozita dolgoletna zaporna kazen in plačilo visoke denarne kazni, je ubral drugačno pot. Krivde ni priznal, proti državi pa je začel vlagati tožbene zahtevke.

Proti njej je tako vložil več kot 11 milijonov evrov visoko odškodninsko tožbo. Ker so mu odvzeli osebne dokumente, naj ne bi mogel več voditi družbe G. P. Hoteli, sklepati in podpisovati pogodb, voditi pogajanj, dogovorov, pridobivati finančnih sredstev in podobno. 

Zato naj bi projekt, ki je bil po mnenju tožilstva fiktiven, obstal, omenjena družba pa je šla v stečaj. S tem naj bi Kudić izgubil pravico do nagrade v prej omenjeni višini.

Okrožno sodišče v Ljubljani je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo, Kudiću pa naložilo plačilo več kot 13 tisoč evrov z obrestmi, kolikor znašajo sodni stroški države. Sodba še ni pravnomočna, saj se je Kudić nanjo pritožil.

Ciper in fantomska terjatev

Lani je proti državi vložil še 2,25-milijonsko tožbo. Kot so nam pojasnili na državnem pravobranilstvu, je Kudić zahteval poplačilo dolga, ki naj bi ga imela družba G. P. Hoteli do podjetja Encilova Holdings s sedežem na Cipru. To je bilo v določenem obdobju lastnik Kudićevih podjetij v Sloveniji in deluje še danes.

Ko so dogajanje začeli preiskovati organi pregona, so odkrili vprašljive transakcije, pri katerih naj bila oškodovana država. Ko so dogajanje začeli preiskovati organi pregona, so odkrili vprašljive transakcije, pri katerih naj bila oškodovana država. Foto: Thinkstock Kudić je zatrjeval, da ciprsko podjetje ni bilo obveščeno o začetku stečaja in zato ni moglo prijaviti terjatev v stečajno maso. Na državnem pravobranilstvu so navedli nasprotno. Terjatev ciprskega podjetja sploh naj ne bi obstajala, ne nazadnje pa v stečajni masi podjetja ni bilo dovolj premoženja za poplačilo upnikov.

Poleg tega naj bi odškodninska tožba zastarala. Sodišče je v začetku meseca opravilo prvo in edino obravnavo. V kratkem bo izdalo sodbo, ki bo zelo verjetno v Kudićevo škodo.

Napaka, vredna več kot štiri milijone evrov

Podobno je bilo v zadevi, ki poteka pred ljubljanskim okrožnim sodiščem in v kateri Kudić zahteva pačilo 4,33 milijona evrov visoke odškodnine "zaradi napake stečajnega sodišča v stečaju G. P. Hotelov".

Na prvem naroku pred dnevi je sodišče zaslišalo Kudića, obravnavo končalo in tudi že izdalo sodbo. Tožbo je v celoti zavrnilo, Kudić pa bo moral poravnati nekaj manj kot dva tisoč evrov sodnih stroškov države. Tudi v tem primeru sodba še ni pravnomočna.

Triglav tožil za osem milijonov evrov

Že pred časom je skušal Kudić od Triglava iztožiti več kot osem milijonov evrov. Po tem, ko so mu zaradi neplačevanja najemnine za grajsko restavracijo pokazali vrata in razdrli kupoprodajno pogodbo za grad, je Kudić vložil tožbo.

Z njo je zahteval vračilo domnevnih preteklih vlaganj v hotelsko-gostinski kompleks. Toda Kudić ni predložil nobenih računov, temveč zgolj cenitev, ki je kazala na visoko povečanje vrednosti gradu Podvin v času, ko ga je upravljal. Vrednost pa je pravzaprav temeljila na cenah petih primerljivih prodaj in ne dejanski vrednosti nepremičnine.

Čeprav je bila tožba na trhlih temeljih, so se pri njenem vročanju Triglavu pojavili zapleti, tako da je kazalo, da bo sodišče izdalo zamudno sodbo v njegovo škodo. Pozneje je Kudićevo podjetje, ki je vložilo tožbo, končalo v stečajnem postopku, tožbeni zahtevek pa je bil prodan za vsega nekaj deset tisoč evrov.

Komentarji

7

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • JureBure / 27.01.2017. ob 07:46 +8 0

    še en Jugić biznismen

    +8 0
  • norimax / 27.01.2017. ob 11:37 +4 0

    Gnes pa je lehko "Ljubljančan" tudi že vsak.....

    +4 0
  • kurili / 27.01.2017. ob 11:26 +3 0

    Ć sinonim za mutne posle in prevare

    +3 0
delitve: 8
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin