Petek, 10. 1. 2020, 4.00
5 let, 5 mesecev
Kdo bo nadzoroval finančne tokove za novo nuklearko
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,70
18
Razkrivamo, kdo je ostal v igri za prvega finančnika GEN energije, lastnice slovenske polovice nuklearke, ki se pripravlja na gradnjo najmanj pet milijard evrov vrednega drugega bloka.
Predsednik vlade Marjan Šarec je prejšnji mesec ob robu vrha EU poudaril, da je za slovensko energetsko prihodnost edina vzdržna rešitev gradnja drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK2).
Gre za projekt, ki bi po nekaterih ocenah stal najmanj pet milijard evrov. Izpeljala bi ga družba GEN energija, lastnica slovenske polovice nuklearke. Že od leta 2006 jo vodi Martin Novšak, v njeni upravi pa od lani kot poslovni direktor sedi še Danijel Levičar, nekdanji vodja direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo.
Predvidoma v torek bo nadzorni svet GEN energije odločal o imenovanju tretjega člana uprave, zadolženega za finance. Prvi razpis za ta položaj je objavil poleti, a nato ni izbral nikogar od kandidatov.
Kdo je ostal v igri za finančnika GEN energije?
Postopek so zato ponovili. Po naših informacijah so v igri ostali trije kandidati.
- Darja Štraus Trunk, direktorica Sklada za financiranje razgradnje NEK, ki je zadolžen tudi za financiranje gradnje odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke. Na tem položaju je od leta 2012, torej iz obdobja druge vlade Janeza Janše, nov mandat pa je dobila v obdobju vlade Mira Cerarja. Pred tem je šest let delovala kot poslovna svetovalka v Banki Celje.
-
Martin Novšak, generalni direktor GEN energije
Jana Benčina Henigman. Prihaja iz Skupine NLB, v kateri je od leta 2016 zadolžena za Srbijo. Pred tem je bila štiri leta članica uprave banke Unicredit. Na položaju je zamenjala Janka Medjo. V Unicreditu je bila zaposlena od leta 2001. - Anton Žunič, nekdanji državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja, zadolžen za finance in bančništvo. V obdobju vlade Antona Ropa je bil na ministrstvu za finance državni sekretar, zadolžen za upravljanje javnega dolga države, in generalni direktor za področje zakladništva. Vmes je bil izvršni direktor nekdanje Factor banke.
Sledi spopad Zdravka Počivalška in Alenke Bratušek?
Za zdaj ni jasno, komu od njih kaže najbolje. Štraus-Trunkova, ki prihaja iz Podčetrtka, velja za izbiro ministra za gospodarstvo in predsednika SMC Zdravka Počivalška. V začetku stoletja je vodila podjetje A Golf. Njegova solastnica je družba Terme Olimia, ki jo je pred prihodom v državno politiko vodil Počivalšek.
Podpirali naj bi jo tudi nekateri vplivneži iz posavske regije, ki naj bi si na položaju želeli kandidata iz lokalnega okolja. Na prejšnjem razpisu je za njihovega kandidata veljal Primož Stropnik, vodja trženja in strateških financ v GEN energiji.
Jana Benčina Henigman naj bi imela podporo Stranke Alenke Bratušek (SAB), ki ima v nadzornem svetu GEN energije dva od štirih predstavnikov države: predsednico Matejo Čuk in Miho Šebenika, ki vodi kadrovsko komisijo. Anton Žunič po naših informacijah trenutno nima podpore nobene od koalicijskih strank.
Investicije – mamljiv plen
Prav tako ni jasno, komu od kandidatov so najbolj naklonjeni v Slovenskem državnem holdingu (SDH), krovnem upravljavcu državnega premoženja. Po statutu GEN energije morajo sicer nadzorniki o imenovanju člana uprave odločiti soglasno. V nadzornem svetu ob Mateji Čuk in Mihi Šebeniku sedita še Miha Butara in Lovro Lapanja, ki prihajata iz kvote SD oziroma LMŠ.
V vsakem primeru je GEN energija že zaradi velikosti tarča številnih političnih in energetskih interesov. Gre za eno od dveh največjih domačih elektroenergetskih skupin, ki je leta 2018 ustvarila 2,3 milijarde evrov prihodkov in 40 milijonov evrov dobička. Izpeljala je za 60 milijonov evrov investicij. Kratkoročno bo najpomembnejši projekt hidroelektrarne Mokrice, ki ga gradi družba Hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS).
GEN energija ima v lasti še Savske Elektrarne, Termoelektrarno Brestanica in polovični delež v družbi GEN-I, ki trguje z električno energijo. Osrednji strateški razvojni izziv GEN energije ostaja projekt NEK2. Novi blok bi imel od 1.100 do 1.600 megavatov moči. Velikost bo odvisna od tehnologije in izbire izvajalca.
Napoved: NEK2 okrog leta 2030
Po zadnjih napovedih bi se lahko na omrežje priključil okrog leta 2030. V GEN energiji poudarjajo, da "so do zdaj izdelali strokovne študije, ki omogočajo utemeljeno širšo politično in družbeno razpravo o energetski prihodnosti Slovenije in o nadaljnji vlogi jedrske energije".
V letu 2018 so končali nekatere geotehnične, geološke in seizmološke raziskave lokacije za NEK2, ki so po zatrjevanju GEN energije pokazale, da je zemljina na tem območju precej homogena. Opravili so tudi študije in analize s področij energetske, okoljske in ekonomsko-socialne varnosti, izvedljivosti gradnje NEK2 in izpolnjevanja načel trajnostnega razvoja pri različnih energetskih mešanicah. Za dejavnosti, povezane s projektom NEK2, so v letu 2018 porabili 1,4 milijona evrov.
Novi hrvaški član uprave NEK
V začetku novembra lani se je v vodstvu Nuklearne elektrarne Krško (NEK) pojavila sprememba. Svojega člana je zamenjala Hrvatska elektroprivreda (HEP), lastnica hrvaške polovice nuklearke. Namesto dolgoletnega člana Hrvoja Perharića je v upravo NEK prišel Saša Medaković, dotedanji direktor hrvaške uprave za jedrsko varnost.
Perharić, član uprave NEK od leta 2004, je že pred leti padel v nemilost hrvaške politike, natančneje nekdanjega ministra za gospodarstvo Antuna Vrdoljaka. Ta je Perharića že leta 2015 obtožil, da je odgovoren za izgubo poslov nekaterih hrvaških podjetij v NEK, zaradi česar ga je zdaj že nekdanji član uprave ovadil zaradi groženj.
Toda Perharićevo zamenjavo so preprečevali v GEN energiji, kjer so od HEP zahtevali, da morajo za položaj člana uprave NEK izbrati "osebo s primernimi kvalifikacijami". Zaradi tega spora Hrvati leta 2018 nekaj časa niso želeli potrditi novega mandata predsedniku uprave NEK Stanetu Rožmanu.
18