Sreda, 19. 9. 2018, 10.55
5 let, 6 mesecev
Kako bi umik Madžarske vplival na gradnjo drugega tira?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,00
12
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ocenila, da bo drugi tir "zgrajen brez Madžarov".
Novoizvoljena ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v ponedeljek ocenila, da bo drugi tir železniške povezave med Divačo in Koprom zgrajen brez finančne injekcije Madžarske. V stranki Bratuškove poudarjajo, da je šlo zgolj za ministričino oceno, da je država ob zagotovljenih evropskih sredstvih drugi tir sposobna zgraditi sama. Skladno z zavezami iz koalicijske pogodbe se bodo namreč pogovori z zalednimi državami o sodelovanju pri gradnji projekta še nadaljevali.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je v pogovoru za oddajo javne televizije glede projekta izgradnje drugega tira med Divačo in Koprom dejala, da bo nova vlada pod vodstvom Marjana Šarca projekt gradila prek podjetja 2TDK.
Bratuškova: Drugi tir bo zgrajen brez Madžarov
"To se je odločila vlada pred nami, vemo, da vsaka nova vlada ne more določenih zadev začeti s točke nič. Gradnja prek podjetja 2TDK je smiselna, da se za gradnjo drugega tira dodatno ne obremenjujejo javne finance," je pojasnila Bratuškova. Na vprašanje, ali bo Madžarska sodelovala pri izgradnji projekta, pa je dejala, da bo drugi tir med Divačo in Koprom "zgrajen brez Madžarov".
V SAB pojasnjujejo, da je izjava ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek o sodelovanju Madžarske pri izgradnji nove železniške povezave med Divačo in Koprom ocena, da je Slovenija – ob upoštevanju zagotovljenih evropskih sredstev – projekt drugega tira med Divačo in Koprom sposobna financirati brez pomoči zalednih držav.
Nova ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek ocenjuje, da smo ob upoštevanju zagotovljenih evropskih sredstev projekt izgradnje drugega tira v Sloveniji sposobni financirati sami.
Kot poudarjajo, bo država še nadaljevala pogajanja z zalednimi državami o sodelovanju pri izgraditvi proge Divača– Koper, to je določeno tudi v koalicijski pogodbi. "Poskušali bomo doseči rešitev, ki bo za Slovenijo najboljša. Če se bo izkazalo, da je najboljše, da novo železniško progo zgradimo sami, bomo to naredili," so sporočili iz SAB.
Mrak: Alternativa za finančno injekcijo iz Madžarske je že dolgo znana
Ekonomist Mojmir Mrak je bil do sodelovanja Madžarske pri projektu drugega tira, kot ga je javnosti predstavljala prejšnja vlada pod vodstvom premierja Mira Cerarja, vedno precej kritičen. "Da bi dali celoten projekt v soupravljanje za 200 milijonov evrov, je neresno. Če bi Madžarska prispevala 50 odstotkov celotne vrednosti projekta, bi bila to seveda že druga zgodba," pojasnjuje Mrak.
Predavatelj na ljubljanski ekonomski fakulteti pojasnjuje, da je bila finančna alternativa v primeru umika naše vzhodne sosede iz projekta, torej zagotovitev 200 milijonov evrov iz državnega proračuna, v javnosti že pojasnjena.
Ekonomist Mojmir Mrak poudarja, da je bila javnofinančna pozicija Slovenije v času, ko so se začeli pogovori z Madžarsko o sodelovanju pri projektu drugega tira, bistveno drugačna, kot je danes: "Takrat je bilo 200 milijonov relativno več vredno kot danes. Naj spomnim, da na začetku iz proračuna za drugi tir sploh niso bila predvidena nobena sredstva."
"Bodimo korektni, to je bilo na neki način že zapisano na spletni strani 2TDK, tudi Metod Dragonja (nekdanji generalni direktor 2TDK, op. a.) je večkrat javno povedal, da bodo ta sredstva črpali iz proračuna, če ne bo prišlo do dogovora z Madžarsko," poudarja Mrak.
Hkrati ocenjuje, da bi Cerarjeva vlada v primeru nadaljnjih pogovorov z Madžarsko težko sklenila končni dogovor: "Tega bi moral na koncu potrditi državni zbor, sodelovanje Madžarske za 200 milijonov evrov v projektu pa nima nobene ekonomske logike."
Prav tako smo na Siol.net poročali, da naj bi Madžari v zameno za 200 milijonov evrov preigravali možnost vstopa v Luko Koper, sorazmerni delež madžarskega prevoznika Gysev pri tovornih prevozih med Koprom in Madžarsko, gradbene posle za madžarska gradbena podjetja ter okrepitev poslovnih povezav med Koprom in logističnim centrom, ki naj bi ga gradili pri Blatnem jezeru.
"Visok delež pri upravljanju in v luki bi presegel vložek Madžarske"
Pri vprašanju, ali bi bilo za davkoplačevalce morda ugodneje, da Madžarska ostane strateški partner pri projektu, Mrak opozarja, da javnost še vedno ni natančno seznanjena s tem, kaj uradna Budimpešta pričakuje v zameno za omenjeno finančno vsoto.
"Madžarska tega denarja ne bo dala zastonj. Če bi zahtevala visok delež pri upravljanju in v luki, potem to presega vrednost 200 milijonov. To, kaj se bolj splača, bi bilo lahko razvidno šele iz konteksta končnega dogovora," pojasnjuje predavatelj na ekonomski fakulteti.
Po njegovih besedah je bila v zvezi z omenjenim dogovorom očitno v zagati tudi Cerarjeva vlada, katere predstavniki so v javnosti sicer večkrat zatrjevali, da Madžarska kot strateška partnerica pri projektu predstavlja pogoj za 109 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz tako imenovanega blending razpisa Evropske komisije.
Madžarska naj bi v zameno za finančno injekcijo v podjetje 2TDK, ki bo gradilo drugi tir, med drugim zahtevala pet hektarjev veliko zemljišče v neposredni bližini Luke Koper.
"Že takrat smo nekateri trditve o tem, da je naša kandidatura za omenjena evropska sredstva pogojena s sodelovanjem Madžarske, postavljali pod vprašaj. Tega zdaj kar naenkrat ni več. Glede na izjave evropske komisarke (Violete Bulc, op. a.), je ta denar Sloveniji zdaj že zagotovljen," opozarja Mrak.
Če kandidatura Slovenije za nepovratna evropska sredstva na omenjenem razpisu ni bila pogojevana s sodelovanjem Madžarske kot strateške partnerice, so člani Cerarjeve vlade slovensko javnost s svojimi izjavami zavajali, poudarja Mrak. V nasprotnem primeru, tako ekonomist, pa se postavlja vprašanje, zakaj omenjena sredstva danes s tem niso več pogojena.
Čakamo na odziv Evropske komisije
V povezavi z vprašanjem, ali je sodelovanje Madžarske pri izgradnji drugega tira kadarkoli predstavljalo formalni pogoj za 109 milijonov evrov nepovratnih sredstev, smo se obrnili na Evropsko komisijo. Na odgovore še čakamo, objavili jih bomo takoj, ko jih bomo prejeli.
Zagotovljenih 233 od načrtovanih 250 milijonov evropskih sredstev
Finančna konstrukcija projekta drugega tira predvideva 200 milijonov evrov kapitalskega vložka Slovenije, 200 milijonov evrov kapitalskega vložka zalednih držav, 250 milijonov evrov evropskih sredstev in 311 milijonov evrov dolžniških virov financiranja, kamor spadajo krediti pri Evropski investicijski banki (EIB) ter Slovenski izvozni in razvojni banki (SID banka).
Kot smo že omenili, je Evropska komisija prek zgoraj omenjenega blending razpisa Sloveniji za gradnjo sedmih predorov na novi železniški progi Divača–Koper namenila 109 milijonov evrov. 80 milijonov evrov za gradnjo osmega predora in dveh viaduktov si je država medtem zagotovila iz evropskega kohezijskega sklada.
Evropska komisija je projektu namenila tudi 44,3 milijona evrov nepovratnih sredstev za pripravljalna dela iz instrumenta Cef, kar pomeni, da si je država za omenjeni projekt zagotovila 233 od načrtovanih 250 milijonov evropskih sredstev.
12